Kje so meje: najhitrejši človek lahko 100 metrov preteče v 9,27 sekunde

Ljubitelji kraljice športa se zagotovo še dobro spomnite svetovnega prvenstva v Berlinu leta 2009, kjer je Jamajčan Usain Bolt svetovni rekord v teku na 100 metrov popravil na neverjetnih 9,58 sekunde. Svoj rezultat z olimpijskih iger v Pekingu je popravil kar za 11 stotink sekunde in marsikdo se je vprašal, kje so meje človeške zmogljivosti.

Hitrejši štart, več vetra, redkejši zrak

S tem vprašanjem so se po rekordnem teku ukvarjali mnogi. Matematiki so računali, fiziologi merili, veterinarji delali primerjave z živalmi … Vsi so se strinjali, da se da teči še hitreje, a koliko hitreje, ne zna povedati nihče. Ni treba biti strokovnjak, da ugotoviš, da bi Bolt lahko tekel hitreje že v Berlinu, če bi nekoliko bolje štartal, če bi imel idealen veter v hrbet (+2,0 metra na sekundo) in če bi se teklo na višji nadmorski višini, kjer je zrak redkejši in bi bilo manj zračnega upora.

Vendar najnovejše raziskave ne iščejo izboljšav v zunanjih okoliščinah, temveč v tekaču samem. Avstralski fiziolog in trener Jeremy Richmond je v najnovejši raziskavi na podlagi dejstev, ki jih poznamo, in fizičnih reakcijskih časov predvidel, kako hitro bi lahko tekel najhitrejši človek na svetu.

Njegov čas bi znašal 9,27 sekunde

Bolt je ob svetovnem rekordu tekel s povprečno hitrostjo 10,43 metra na sekundo. Večino časa je seveda tekel hitreje, saj mora šprinter štartati z mesta, tako da potrebuje kar nekaj časa, da doseže maksimalno hitrost. To naj bi dosegel na 68. metru, znašala pa naj bi 12,34 metra na sekundo (44,424 kilometra na uro). Če bi lahko tekač celotno razdaljo pretekel s to hitrostjo, bi tekel 8,10, a se to ne bo nikoli zgodilo, saj bo štart vedno zahteval nekaj dodatnega časa.

Richmond verjame, da so Bolt in preostali najboljši šprinterji sveta že dosegli limit, kar zadeva silo, ki deluje na stezo ob šprintu, po njegovem mnenju pa ostaja še ena pomembna spremenljivka, ki bi se jo dalo izboljšati – to je čas kontakta s stezo. Krajši, kot je ta čas, hitreje tečemo.

Študije so pokazale, da je kontaktni čas (čas stopala na stezi ob vsakem koraku) šprinterjev 80 milisekund, Richmond pa je na podlagi študije krčenja hitrih mišičnih vlaken prepričan, da bi ta čas lahko popravili na 70 milisekund. V tem primeru bi Bolt ali njemu podoben šprinter lahko dosegel maksimalno hitrost 12,75 metra na sekundo (45,9 kilometra na uro), kar bi pomenilo končni čas 9,27.

"Če bi znanstveniki in trenerji lahko razvili metodo treninga, ki bi izboljšala te parametre, bi človek lahko tekel še precej hitreje," je v povzetku študije zapisal Richmond.