Farah bi tekel hitreje, po zmagi kritičen do narekovalcev tempa

Britanec Mo Farah je nedvomno najboljši tekač na 5.000 in 10.000 metrov v zadnjem obdobju. Njegova prevlada se je začela z zmago v teku na 5.000 metrov na svetovnem prvenstvu leta 2011 v Daeguju. V Južni Koreji je bil na daljši razdalji sicer drugi, a od takrat ne pozna več poraza na največjih tekmovanjih. Dvojno krono je osvojil na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012, na svetovnem prvenstvu v Moskvi leta 2013 in na lanskem evropskem prvenstvu v Zürichu. Glavni favorit bo tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu v Pekingu.

Lasti si evropske, a pogrešamo napade na svetovne rekorde

Britanski tekač, ki je bil rojen v Somaliji, si lasti številne evropske rekorde. Če omenimo le olimpijske discipline, lahko hitro ugotovimo, da so njegovi časi odlični. Njegov osebni in hkrati evropski rekord v teku na 1.500 metrov znaša 3:28,81, v teku na 5.000 metrov 12:53,11, v teku na 10.000 metrov pa 26:46,57.

A Farah običajno teče le na zmago, praktično nikoli ne lovi določenega rezultata, kar marsikdo pri njem pogreša. Močna tekma na 10.000 metrov v Eugenu je bila lepa priložnost, da preizkusi svoje meje. Morda pa je bil prav zato po teku razočaran kljub zmagi s sicer še vedno odličnim rezultatom 26:50,97.

"Želel sem si, da bi narekovalci tempa tekli hitreje. Težko je, če moraš sam voditi tempo. S Paulom (Tanuijem) sva dobro sodelovala, a to ni bilo dovolj. Prihodnjič bom poskušal teči hitreje," je dejal Farah, ki je za osebnim rekordom zaostal dobre štiri sekunde: "Dobro sem treniral. Vedel sem, da bom v primeru šprinta v zaključku najbrž zmagal, a hkrati sem želel tudi dober rezultat."

Kenijec Tanui je bil tako kot lani drugi, njegov rojak Geoffrey Kamworor pa s krepko popravljenim osebnim rekordom (26:52,65) tretji in 51. tekač, ki se je v zgodovini spustil pod mejo 27 minut.