Nedelja, 24. 8. 2025, 4.00
15 ur, 16 minut
Sezona gobarjenja
Luna dol, gobe gor? "Neumnost. Povem vam, kdaj rastejo."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,89
Že kot otrok je imel rad naravo, ki jo je skozi življenje še bolj raziskoval in se z leti poglobil v proučevanje in zbiranje znanj o gobah, zeliščih in divjih rastlinah. Na fotografiji je Jože Podboj, naš sogovornik, z zajetnim kukmakom.
Jože Podboj je odličen poznavalec užitnih divjih rastlin in gob. Je gobarski determinator in obenem tudi strastni fotograf, ki ima v svoji zbirki nekaj tisoč fotografij. Ker so pred nami trije meseci, ko naj bi bili pogoji za rast gob zagotovljeni, nam je razkril mnoge skrivnosti o gobah, zlatih pravilih gobarjenja in tudi pasteh, ki nam lahko zagrenijo okus ali pa so celo usodne. Je eden najbolj znanih stavkov "Gobe najbolj rastejo po dežju" mit ali dejansko resnica?
"Gobe stalno rastejo in lahko jih nabirate vse leto. Decembra lahko še vedno najdete bukove ostrigarje, januarja smo že nabirali prve zimske panjevke. Letošnja sezona je bila radodarna tudi s smrčki, ki jih najdemo na robovih gozdov, v temnejši travi. Potem se je pa malo ustavilo, ker je bilo junija sušno obdobje. Nekatere gobe tako zdržijo tudi nizke temperature, sicer pa potrebujejo obilico toplote in vlage. Zato so september, oktober in november običajno meseci, ko je nabiralcev gob v gozdovih največ," je o letošnji gobarski sezoni povedal Jože Podboj. Ta je z gobami marsikoga že razveselila v letos zelo namočenem juliju.
Zabeleženih 3.500 vrst gob, vseh skupaj okoli pet tisoč
V Gobarskem društvu Lisička, katerega član je tudi Podboj, imajo zabeleženih in raziskovanih 3.500 vrst gob. Določajo užitnost in neužitnost, strupenost in nestrupenost in tudi okuse vseh gob.
"Poznavalci tega področja sicer trdijo, da je pri nas preko pet tisoč vrst gob, a še niso bile raziskane in determinirane. Med 3.500 vrstami, ki jih poznamo, je užitnih okoli tisoč. A to še ne pomeni, da je vsaka goba dobra. Nekateri okusi so tako neprijetni, da nam lahko pokvarijo jed," je dejal Podboj.
V knjigi Iz Narave samo najboljše, opremljeni s 550 fotografijami, boste našli užitne gobe skozi vse mesece v letu, zdravilne gobe v Sloveniji, užitne divje rastline, užitne divje plodove, zdravilne rastline in zelišča, in tudi užitni in zdravilni plevel ter cvetlice. V njej so zbrani opisi, nasveti za nabiranje, shranjevanje in uporabo in seveda izkušnje iz prve roke.
Slovenci, narod nabiralcev gob
Opaža, da zanimanje za gobarjenje z leti vse bolj narašča, amaterskim gobarjem pa ob tem svetuje, da nabirajo res le tiste gobe, ki jih dobro poznajo.
"Na slovenskem trgu obstajajo številne knjige in enciklopedije s krasnimi in verodostojnimi fotografijami in to je zagotovo lahko v pomoč. Še bolje pa je, da greste kar na teren s poznavalcem oziroma determinatorjem gob. Tam se srečate z gobo, vidite, v kakšnem okolju raste, pod katerim drevesom, v kakšnem sožitju. Tudi razstave, ki jih organiziramo, so poučne, ampak tam gobe razporedimo in je spoznavanje drugačno," je svetoval.
Ne brcajte gob, ki jih ne poznate, je dejal Podboj. Morda jih bo kdo za vami z veseljem pobral, ker ceni njihov okus. Na fotografiji je Zelenkasta golobica – manj znana, vendar odlična goba.
Štiri zlata pravila, sicer grozijo visoke kazni
V slovenskih gozdovih je po Zakonu o gozdovih dovoljeno dnevno nabrati največ do dva kilograma gob na osebo.
Namesto plastične vrečke je nujna pletena košara, saj se bodo skoznjo lahko izločili trosi, da bi gobe lahko ponovno zrasle.
Tretji pogoj je, da gobe očistite na samem mestu, oglobijo pa vas lahko tudi, če odtrgate zavarovano gobo, ki je že sicer redka.
Za vsako napako vas inšpektor lahko kaznuje s po 200 evri.
Gobe nabiramo ročno in brez orodja. Res jih je priporočljivo dobro poznati, saj so lahko med njimi tudi strupene dvojnice. Na fotografiji Kosmata mlečnica – strupena in nevarna za zamenjavo z užitno sirovko.
Nabiranje mladih gob: velika napaka
"Opažam, da veliko ljudi nabira mlade gobe. Mnogi se hvalijo, kako lepe majhne jurčke so vložili v kozarec. To je največja napaka, ki jo delajo gobarji v Sloveniji," je dejal Podboj.
Takšna goba namreč ni tako dobra, kot ljudje mislijo, je dodal. "Jurček ima navadno trosovnico na začetku v beli barvi, nato začne rumeneti, potem malo porjavi in na koncu je skoraj zelen. To je zrela goba, pripravljena za reprodukcijo, se pravi, da ima zrele trose. In še nekaj je: okus te gobe. Taka, ki je že skoraj 'na meji lepega', ima tudi bistveno drugačen okus in aromo kot pa neki mlad jurček, ki je še zaprt in še ne prinaša ničesar, ker ni zrasel do svoje velikosti," je nepoznavalcem še pojasnil naš sogovornik.
Jesenski goban – jurček, kralj naših gozdov
Jurčka takoj po dežju še ne bo
Prepričanje, da gobe rastejo takoj po dežju, je napačno, saj goba za rast običajno potrebuje kakšen teden, razloži Podboj. "Dež je prenehal, gremo nabirat gobe. Ne gre tako hitro. Goba ima svoj proces, če pa je že vraščena, pa gre nekoliko hitreje."
Nekatere gobe rastejo v sožitju z drevesi. "So fizično povezane in si izmenjujejo hranilne snovi," je pojasnil naš sogovornik. Na fotografiji je Navadna lisička, nobene možnosti za neljubo zamenjavo.
Več se jih zastrupi s shranjenimi užitnimi gobami, kot pa strupenimi
Podboj je še poudaril, da je izrednega pomena pravilno shranjevanje gob.
"Če boste surove gobe shranili v zamrzovalno skrinjo, jih lahko tam hranite od tri do največ šest mesecev, nato začne goba izgubljati okus. Po enem letu v skrinji je goba že lahko nevarna in nas lahko sili v prebavne težave, celo zastrupitve," je dejal Podboj.
Črnomekinasta mraznica – štorovka, priljubljena med nabiralci. "Surova goba ima več kot 90 odstotkov vode. Ko voda v skrinji zmrzne, prebije opno in goba se začne kvariti. Blanširanje ali pa dušenje je zato boljša izbira," meni Podboj.
Pri bolj priljubljenem "blanširanju", ko gobe prevremo vsaj tri minute, gobi sicer zmanjšamo volumen oziroma količino vode, a v njej voda še ostane. Po enem letu takih gob v skrinji je treba tudi tu biti previden ali pa gobe kar zavreči.
"Pri nas doma gobe dušimo toliko časa, da gre iz gob skoraj vsa voda. Pred koncem dodamo še malo soli in timijana, nato pa jih vakuumsko zapakiramo. Tako jih lahko hranite do dve leti," je razkril.
Črna trobenta – sušena, uporabna kot začimba. Gobe so že sicer odličen vir vitamina D. Sušimo jih na soncu, kjer pridobijo še okoli deset odstotkov vitamina D.
Odlične so lahko tudi gobe, vložene v kisu, med najstarejšimi načini shranjevanja pa so sušene gobe, ki jih v steklenem kozarcu lahko hranimo tudi do štiri leta.
Stalna zmerna vlažnost, primerno tople noči in temperatura med 15 in 25 stopinj Celzija so najugodnejši pogoji za rast gob. Gobarska sezona pri nas običajno traja od pozne pomladi do pozne jeseni, največji naval v gozdih, če le vreme to dopušča, pa je običajno meseca septembra in oktobra.
