To je revija, ki je Slovenijo popeljala iz Jugoslavije

Pod prošnjo, ki je bila poslana dober mesec po smrti voditelja komunistične Jugoslavije Josipa Broza - Tita, so bili med drugim podpisani Niko Grafenauer, Tine in Spomenka Hribar, Svetlana Makarovič, Boris A. Novak, Dimitrij Rupel, Dane Zajc, Drago Jančar in Ivo Urbančič.

Nova revija je zamisel Tineta Hribarja

Prva številka Nove revije je izšla maja 1982, njen glavni in odgovorni urednik je bil Tine Hribar, ki je bil tudi avtor ideje o novi oziroma Novi reviji (vir: Igor Omerza: Veliki in dolgi pohod Nove revije).

Pod budnim očesom vseprisotne Udbe

Novorevijaši, kot se je pozneje oprijelo ime sodelavcev revije, so bili seveda pod budnim nadzorom komunistične Službe državne varnosti (SDV), v pogovornem jeziku znane kot Udbe. 

Eden od pomembnih novorevijašev je bil tudi Dimitrij Rupel. Bil je tudi urednik Nove revije v času, ko je izšla 57. številka. Foto: Tone Stojko

Meščanska desnica, nacionalisti, antikomunisti ...

Komunistična oblast je novorevijaše najprej označila kot anarholiberalce (to je bila oznaka za zagovornike socializma, ki so bili proti močni vlogi komunistične partije, op. p.), pozneje pa kot meščansko desnico, ki jo sestavljajo "psevdoliberalci, nacionalisti in drugi izraziti antikomunisti".

57. številka Nove revije - "biblija" slovenskega osamosvajanja

Zlasti slovita  je bila 57. številka Nove revije iz februarja 1987, ki velja za programski temelj slovenskega osamosvajanja od Jugoslavije. 

Številni sodelavci Nove revije so pozneje postali vplivni politiki, tudi France Bučar, ki je bil med drugim predsednik slovenske skupščine v času osamosvajanja. Foto: Tone Stojko

Nemški pokol nad Čehi

Na današnji dan leta 1942 so v čeških vaseh Lidice in Ležaky Nemci pobili vse moške, starejše od 16 let. V zadnji vasi so pobili tudi vse ženske. Poleg tega so Nemci po Hitlerjevem ukazu zaprli še okoli 13 tisoč Čehov.

Na ta način so se Nemci maščevali za atentat na vodjo češkomoravskega protektorata in enega vodilnih esesovcev Reinharda Heydricha. 

Heydrich umre po nekaj dnevih

Heydricha sta v Pragi 27. maja 1942 napadla dva češka komandosa, ki sta se izurila v Veliki Britaniji in se skrivaj vrnila v domovino. Heydrich je napad preživel, a je zaradi hudih ran umrl 4. junija.

Ameriška igralka

Na današnji dan leta 1922 se je rodila  ameriška igralka in pevka Judy Garland.

Odlomek iz filma Čarovnik iz Oza:

Angleška igralka

Na današnji dan leta 1965 se je rodila angleška igralka Elizabeth Hurley.

Nemški igralec

Na današnji dan leta 1941 se je rodil nemški igralec Jürgen Prochnow.

Odlomki iz filma Podmornica:

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Leta 323 pred našim štetjem je umrl Aleksander Veliki. 

Leta 1190 se je v reki v Mali Aziji v času tretje križarske vojne utopil nemški kralj in rimski cesar Friderik I. Barbarossa. 

Leta 1706 se je rodil britanski optik John Dollond, lastnik prvega patenta za brezbarvne leče. 

Leta 1832 se je rodil nemški izumitelj Nikolaus Otto, znan po izumu motorja z notranjim izgorevanjem. 

Leta 1846 je Kalifornija razglasila neodvisnost od Mehike. 

Leta 1924 so fašisti ugrabili in umorili Giacoma Matteotija, voditelja italijanskih socialistov.  

Leta 1935 sta Bill Wilson in Robert Smith v New Yorku ustanovila društvo anonimnih alkoholikov.  

Leta 1940 se je Norveška vdala nacistični Nemčiji. 

Leta 1943 je madžarski novinar Laszlo Biro patentiral kemični svinčnik. 

Leta 1944 so Nemci v francoski vasi Oradour-sur-Glane pobili več kot 600 ljudi. 

Leta 1944 so Nemci v grški vasi Distomo pobili več kot 200 ljudi. 

Leta 1947 je s tekočega traku prišel prvi Saabov avtomobil. 

Leta 1985 se je rodil slovenski smučar Rok Perko. 

Leta 1990 so Nelsona Mandelo, ki so ga leta 1964 v Republiki Južni Afriki obsodili na dosmrtno zaporno kazen, izpustili iz zapora. 

Leta 1992 se je rodil ameriški fotomodel Kate Upton. 

Leta 1997 se je pet slovenskih gorskih reševalcev inštruktorjev v severni steni Turske gore v Savinjskih Alpah smrtno ponesrečilo med usposabljanjem. 

Leta 2006 je bilo Novo mesto razglašeno za novo škofijo, za prvega novomeškega škofa je bil umeščen Andrej Glavan.  

Leta 2008 je bil na obisku v Sloveniji takratni ameriški predsednik George Bush mlajši.