Sobota, 19. 8. 2017, 4.48
7 let, 1 mesec
NA DANAŠNJI DAN
To je bil začetek konca komunizma
Na današnji dan leta 1989 je predsednik poljske vlade postal Tadeusz Mazowiecki, prvi nekomunistični predsednik poljske vlade po letu 1946.
Mazowiecki je bil dolgoletni aktivist neodvisnega delavskega sindikata Solidarnost. Sindikat, ki ga je vodil Lech Walesa, je s svojimi vztrajnimi zahtevami po demokratizaciji in stavkami prisilil poljsko komunistično oblast, da je sedla za pogajalsko okroglo mizo.
Okrogla miza med Solidarnostjo in komunistično oblastjo
Na tako imenovani okrogli mizi so 4. aprila 1989 dosegli dogovor o delno svobodnih volitvah junija istega leta in popolnoma svobodnih volitvah v štirih letih.
Lech Walesa je bil predsednik delavskega sindikata Solidarnost, ki je bil trn v peti poljskim komunistom.
Delno svobodne volitve
Na delno svobodnih volitvah v dvodomni poljski parlament junija 1989 so Poljaki demokratično izvolili vse člane novoustanovljenega senata in 35 odstotkov članov poljskega sejma (75 odstotkov članov sejma je določila vladajoča poljska komunistična stranka).
Na volitvah je Solidarnost, ki se je preoblikovala v politično stranko, dosegla izjemen in nepričakovan uspeh. Dobila je kar 99 sedežev v 100-članskem senatu in vseh 35 odstotkov sedežev v sejmu, ki so jih Poljaki lahko demokratično izbrali.
Komunistični predsednik podeli mandat kandidatu Solidarnosti
Ta uspeh Solidarnosti je komunističnega poljskega predsednika, generala Wojciecha Jaruzelskega, skorajda prisilil, da je sestavo vlade zaupal kandidatu Solidarnosti.
Poljski general Wojciech Jaruzelski je leta 1981 zaradi delovanja Solidarnosti na Poljskem uvedel vojni režim, a je moral leta pozneje priznati poraz.
Mazowiecki je tako postal prvi nekomunistični premier vzhodno od železne zavese, kar je bil opogumljajoč znak za demokratične sile v drugih državah.
Demokratične spremembe
V prihodnjih mesecih so sledili padec berlinskega zidu, žametna revolucija na Češkoslovaškem, krvava revolucija v Romuniji …
Spodleteli državni udar v Rusiji
Na današnji dan leta 1991 se je v Sovjetski zvezi zgodil poskus državnega udara. Zarotniki so voditelja države Mihaila Gorbačova zaprli v hišni pripor in prevzeli oblast. Na ceste so prihrumeli tanki.
A Rusi so se uprli pučistom in prišli na ulice, vodja odpora pa je postal ruski predsednik Boris Jelcin. V nekaj dneh je državni udar padel v vodo.
Avtor Zvezdnih stez
Na današnji dan leta 1921 se je rodil Gene Roddenberry, avtor televizijske nanizanke Zvezdne steze (Star Trek).
Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan:
Leta 1848 je newyorški časnik Herald poročal o najdbi zlata v Kaliforniji in z zlato mrzlico okužil še vzhodno obalo ZDA.
Leta 1883 se je rodila znamenita francoska modna oblikovalka Coco Chanel.
Leta 1936 je bil ob začetku španske državljanske vojne ubit pesnik Federico Garcia Lorca.
Leta 1934 je na referendumu 38 milijonov Nemcev (88,1 odstotka) podprlo Hitlerjevo razglasitev za nemškega firerja in kanclerja. To je bila naknadna potrditev že izvršenega dejstva, saj je Adolf Hitler, ki je bil nemški kancler od leta 1933, v tem času odpravil večstrankarski sistem in demokracijo ter obračunal s političnimi tekmeci zunaj in znotraj stranke, po smrti predsednika Paula von Hindenburga 2. avgusta 1934 pa prevzel tudi njegovo funkcijo predsednika države.
Leta 1944 se je ob pomoči zavezniških sil v Parizu začela splošna vstaja proti Nemcem. Francoska prestolnica je bila osvobojena 25. avgusta.
Leta 1946 se je rodil ameriški predsednik Bill Clinton.
Leta 1953 so Britanci in Američani pomagali šahu Mohamedu Rezi Pahlaviju, da je z državnim udarom z oblasti odstranil predsednika vlade Mohameda Mosadeka.
Leta 1963 se je rodil ameriški igralec John Stamos.
Leta 1969 se je rodil ameriški igralec Matthew Perry.
Leta 1978 je v podtaknjenem požaru v kinodvorani v Teheranu umrlo več kot 400 ljudi. Iranska oblast, ki jo je takrat še vodil šah Mohamed Reza Pahlavi, je za požar obdolžila islamske fundamentaliste, ti pa šahovo tajno službo Savak.
Leta 1989 je nekaj sto Vzhodnih Nemcev čez madžarsko mejo prebegnilo v Avstrijo. To je bil začetek vzhodnonemškega begunskega vala, ki je na koncu pripeljal do padca berlinskega zidu.
Leta 1991 je Estonija razglasila neodvisnost od Sovjetske zveze.
2