Ponedeljek, 1. 5. 2017, 4.10
7 let, 1 mesec
NA DANAŠNJI DAN
Rojstvo največjega imperija na svetu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,30
Na današnji dan leta 1707 sta se Anglija in Škotska združila v eno državo – Združeno kraljestvo Velike Britanije.
Kraljevina Anglija in Kraljevina Škotska sta bili od marca 1603 že združeni s personalno unijo – to pomeni, da sta imeli istega vladarja oziroma ista oseba je bil tako angleški kot škotski kralj.
Velika Britanija postane najmočnejša država na svetu
Leta 1707 pa sta se Anglija in Škotska združili v eno državo, kar pomeni, da sta se tudi angleški in škotski parlament zlila v en parlament, ki je imel sedež v Londonu.
Združeno kraljestvo je v 18. stoletju postala najmočnejša država, po dokončni zmagi nad tekmico Francijo leta 1815 pa je več kot stoletje dolgo nesporno vladalo svetu in svetovnim morjem.
Največji imperij v zgodovini
Velika Britanije je – kljub izgubi severnoameriških kolonij leta 1783 – do konca 19. stoletja vzpostavila velik kolonialni imperij, ki je med drugim vključeval Kanado, Avstralijo, Novo Zelandijo, Indijo in velik del Afrike. Na vrhuncu v začetku 20. stoletja je britanski imperij postal ozemeljsko največji imperij v zgodovini.
Zemljevid britanskega imperija leta 1886. V poznejših desetletjih se je britanski imperij še razširil, zlasti v Afriki (Egipt, Sudan, Južna Afrika ...). Po prvi svetovni vojni sta del imperija med drugim postala še Jordanija in Irak.
Neuradni del britanskega imperija je v 19. stoletju postala tudi Južna Amerika. Južnoameriške države so bile po osamosvojitvi od Španije politično suverene, a jih je Velika Britanija nase gospodarsko priklenila.
Po prvi svetovni vojni zaton
Dediščina obdobja, ko so bile južnoameriške države del britanskega gospodarskega imperija, je tudi nogomet, največja športna strast Južnoameričanov, ki so ga na to celini zanesli Angleži.
Šele v obdobju med prvo in drugo svetovno vojni so Veliko Britanijo s prestola najmočnejše države izrinile ZDA. Po drugi svetovni vojni je razpadel tudi britanski kolonialni imperij, tudi Južna Amerika je nesporno postala ameriško dvorišče.
Bo konec Združenega kraljestva?
V zadnjih letih se zaradi želje številnih Škotov po samostojnosti vse bolj krha tudi leta 1707 ustanovljeno Združeno kraljestvo.
Prvomajsko kresovanje
Prvega maja obeležujemo mednarodni praznik dela. Delavci so ga začeli praznovati leta 1890 v spomin na dogodke v ameriškem Chicagu, ko so tamkajšnji delavci 1. maja 1886 zahtevali osemurni delavnik.
V Sloveniji smo prvi maj začeli praznovati na začetku 20. stoletja, kot državni praznik pa so ga uzakonili leta 1948.
Tragična smrt
Na današnji dan leta 1994 se je smrtno ponesrečil brazilski voznik formule ena Ayrton Senna. Ta je v sedmem krogu Velike nagrade San Marina v Imoli v zelo hitrem zavoju zletel s proge in s hitrostjo več kot 307 kilometrov na uro trčil v betonski zid.
34-letni dirkač je utrpel tako zelo hude poškodbe, da je nekaj pozneje umrl v bolnišnici v Bologni.
V desetih letih je Ayrton Senna na 162 dirkah zmagal 41-krat, 80-krat se je uvrstil na zmagovalni oder, 65-krat je dirke začel z najboljšega štartnega položaja, 19-krat je na nedeljskih preizkušnjah odpeljal najhitrejši krog. Naslove svetovnega prvaka je osvojil v letih 1988, 1990 in 1991.
Severnoirski igralec
Na današnji dan leta 1982 se je rodil severnoirski igralec Jamie Dornan.
Napovednik za nadaljevanko Padec:
Ameriški režiser
Na današnji dan leta 1969 se je rodil ameriški režiser Wes Anderson.
Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan:
Leta 1363 je oglejski patriarh Ludvik della Torre izdal listino, v kateri je Kočevje prvič omenjeno kot Gotsche.
Leta 1493 se je rodil švicarski zdravnik, kemik in mislec Paracelsus.
Leta 1776 so v Ingolstadtu ustanovili organizacijo Iluminatov.
Leta 1786 je bila na Dunaju prvič uprizorjena Mozartova opera Figarova svatba.
Leta 1834 so v britanskih kolonijah prepovedali suženjstvo.
Leta 1840 so v Veliki Britaniji izdali Penny Black, prvo lepljivo poštno znamko.
Leta 1851 so v Londonu odprli prvo svetovno razstavo, ki je predstavljala dosežke znanosti.
Leta 1852 se je rodila legenda Divjega zahoda Calamity Jane.
Leta 1864 se je rodila Američanka Anna Jarvis, ki je dala pobudo za praznovanje materinskega dneva.
Leta 1916 se je rodil ameriški igralec Glenn Ford.
Leta 1931 so na newyorškem Manhattnu odprli Empire State Building, tedaj najvišjo stavbo na svetu. V višino meri 381 metrov in obsega 102 nadstropji.
Leta 1956 je cepivo proti otroški paralizi, ki ga je iznašel Jonas Salk, postalo dostopno javnosti.
Leta 1960 je bilo v zračnem prostoru Sovjetske zveze sestreljeno ameriško vohunsko letalo U-2, ki ga je pilotiral Francis Gary Powers.
Leta 1961 so športne stavnice v Veliki Britaniji postale legalne.
Leta 1961 je Fidel Castro razglasil Kubo za socialistično državo.
Leta 1968 se je rodil nemški nogometaš Oliver Bierhoff.
Leta 2003 je imel ameriški predsednik George Bush mlajši govor na ameriški letalonosilki Abraham Lincoln, v katerem je razglasil konec večji spopadov v Iraku. Prihodnost ga je postavila na laž, saj se je pozneje nasilje v Iraku razplamtelo, ta država pa je še dandanes politično nemirna in negotova.
Leta 2004 so Slovenija, Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Malta in grški del Cipra postale članice Evropske unije.
Leta 2011 je papež Benedikt XVI. papeža Janeza Pavla II. razglasil za blaženega.
