Petek, 10. 2. 2012, 15.02
7 let, 2 meseca
Kaj danes pomeni vera?
Biti veren je danes lažje kot pred desetletji, a v tem je Slovenija skupaj z drugimi nekdanjimi socialističnimi državami posebnost. Kaj pa v primerjavi s časom pred stoletji? Je v obdobju znanosti in zagotovljene posameznikove svobode izbire sploh mogoče verjeti, da je Jezus vstal iz groba ali v druge verske nauke?
"Saj tudi ljubezni ne moreš prijeti, pa lahko verjameš vanjo," pravi direktorica veterinarske uprave Vida Čadonič Špelič, ena od znanih osebnosti, ki so nam predstavili svojo osebno izkušnjo z vero.
"Verujoča oseba je lahko deležna nesprejetosti in zavračanja sorodnikov oziroma v šolskem, službenem ali zasebnem okolju. Največje in najtežje ovire na poti vere pa so zagotovo notranja in osebna iskanja, negotovosti in preizkušnje, v katerih vernik zori, postaja notranje močnejši ter s tem tudi zgled za druge," razlagajo v Katoliški cerkvi.
"Še vedno se nad verniki lahko vsakdo zgraža, kot da so 'prizadeti'. Resnica pa je, da ko postaneš in ostaneš veren, postaneš pravzaprav svoboden v smislu, da spoznaš meje življenja in okolja," je razloge za vero predstavil dekan ljubljanske strojne fakultete Jože Duhovnik.
Vera še vedno opravlja enake naloge za posameznika in družbo, kot jih je nekoč, vendar ima pri tem konkurenco. Ne samo v sodobnih verah, ampak tudi v številnih načinih javnega izražanja.
"Namesto v cerkev greste lahko pred Prešerca demonstrirat proti ukinitvi ministrstva za kulturo ali pa odgovarjate na vprašanja v intervjuju – v obeh primerih lahko gojite isto nedokazljivo upanje, da bo svet zaradi vašega ravnanja boljši, in tudi osebno počutje je boljše, ker s tem, ko to naredim, verjamem, da sem naredil nekaj smiselnega," je v intervjuju povedal sociolog Srečo Dragoš.
Cerkve razloge za manjši obisk vidijo drugje. Pravijo, da so ljudje zdaj na nek način bolj religiozni, saj verujejo po zavestni odločitvi. In kot pravi Nevzet Porić iz slovenske islamske skupnosti, vernik bo glede verovanja obračunal z bogom.