Ker je bila z izgubo dela soočena nekaj let pred pokojem, ni pa želela sedeti doma križem rok, se je Mira Lukežič odločila, da v zrelih letih začne na novo. Njeno orožje so šivalni stroj in pletilke.
Po tem, ko je bila zaradi krize prisiljena zapreti svoj s. p. in se prijaviti na zavodu za zaposlovanje, Mira Lukežič ni odnehala. Odločila se je, da bo svojo pot nadaljevala tako, kot si je vedno želela – s šivanjem, kvačkanjem in pletenjem.
Ustvarjanje jo je veselilo že od malih nog
20 let je bila samostojna podjetnica, delala pa je sponke za elektro instalacijo. Posel nikoli ni ravno cvetel, ko pa se je začela še kriza, je videla, da je konec, zato je, kot je dejala, potegnila črto in šla na zavod, kjer je bila prijavljena kot brezposelna dve leti. Ker ni imela nobenih drugih izkušenj kot tiste, ki jih je dobila doma, v delavnici, je vedela, da lahko dobi samo delo v proizvodnji.
"Zato sem se vprašala, kaj znam in kaj bi rada delala. Že od malih nog šivam, pletem, kvačkam, vezem. Ustvarjam razne stvari in tako se je vse skupaj začelo. Vedela sem, da je to tisto, kar želim početi," je povedala.
Na zavodu zavijali z očmi
S trideset let starim šivalnim strojem, kvačko in pletilkami je začela z dejavnostjo oblikovanja in ustvarjanja unikatnih tekstilnih izdelkov za otroke in ponovno odprla s. p. Kot je povedala, so na zavodu sicer zavijali z očmi, saj niso verjeli, da ji bo uspelo, zato so ji komaj potrdili načrt, na podlagi katerega je dobila finančna sredstva. "Zato sem kar po mizi udarila in rekla: 's pomočjo zavoda ali brez bom prvega septembra odprla s. p. in pika'," je dejala.
Z obrtjo je začela pred letom in pol, od takrat pa se udeležuje najrazličnejših sejmov, kjer ustvarja in kaže ljudem svoje izdelke. "Vesela sem ob vsakem prodanem produktu, saj izhaja direktno izpod mojih rok in je narejen z mojo domišljijo. Lepo je videti, kako so otroci navdušeni nad mojimi kapami lisičkami, žabicami ali sovicami ali pa kako radi imajo na primer blazino ali odejo z njihovim imenom," je povedala.
Kritike in izkušnje upošteva pri svojem delu
Začetek je bil zelo težek, saj je bila pred tem stalno doma in ni vedela nič o prodaji in o področju, na katerem se je znašla. "Zdaj si čisto vsako stvar zapomnim, zapišem, vsako pripombo upoštevam. Razne kritike me ne ganejo, ker vem, da delam dobro, ampak vse izkušnje, ki jih dobim, si zapomnim in to upoštevam pri svojem delu," je pojasnila.
Ima svojo spletno stran in Facebook stran, pisati pa bo začela tudi blog. Vesela je, da posel trenutno gre in ima dovolj, da se s tem preživlja. Pri delu jo najbolj veseli to, da dela tisto, kar si je vedno želela in da dela takrat, ko sama hoče.
Delala bo, dokler bo migala s prsti na nogi
Vsem tistim, ki so se znašli v podobni situaciji, Lukežičeva svetuje, da naj se vprašajo, kaj pravzaprav znajo. Nato naj si naredijo načrt, zberejo čim več informacij, imeti pa morajo tudi rezerven scenarij, "da nisi potem preveč razočaran, če ti kaj propade". "Jaz ga imam še vedno," je povedala.
Lukežičeva ve, da ne bo obogatela, dela pa veliko, plačuje davke in prispevke ter je vesela, da ima spet delo. "Me ne zanima, koliko časa bo država od mene še terjala davek, jaz bom to delala, dokler bom migala s prsti na nogi," je zatrdila.
2
