Pionir slovenskega gorskega teka: v 24 urah štirikrat na Triglavu

Franci Teraž se je s Triglavom spoprijateljil že pred mnogo leti. Od rojstva živi v Mojstrani, ob poti, ki vodi v Vrata, dolino, kjer je eno od najbolj priljubljenih izhodišč za vzpon na 2.864 metrov visokega očaka. Ljudje si zanj vzamejo dan ali dva, Franci pa je od doma do Aljaževega stolpa najhitreje pritekel v dveh urah in 24 minutah. Tuj mu ni niti alpinizem, Triglavsko severno steno je namreč preplezal v uri in 48 minutah, kar je prav tako rekord.

A kljub dolgemu gorsko-tekaškemu stažu, njegova kariera je dolga že več kot 30 let, na svoji poti pa je premagal tudi zahrbtno bolezen, mu ne zmanjka izzivov. "Ideja je padla ob koncu sezone v mojem klubu KGT Papež decembra lani. Predsednik kluba Dušan Papež me je vprašal, kakšne načrte imam za prihodnjo sezono, brez premisleka sem bleknil, da 24 ur teka na Triglav. Nato sem si vzel nekaj časa za premislek, marca pa začel trenirati. Od tedaj sem se pripravljal zgolj za ta podvig," je razložil Teraž, ki se je v mladih letih ukvarjal s smučarskim tekom – udeležil se je tudi maratona Wasa na Švedskem, kjer je med 22 tisoč tekmovalci zasedel 408. mesto in bil najboljši Slovenec ‒ in atletiko, od leta 1981 pa je član Gorske reševalne službe Mojstrana.

Odlični pogoji: dolg dan, toplo vreme in malo pohodnikov

Štart ga je čakal v dolini Krma, vzpon na Triglav pa pomeni približno devet kilometrov in 1.950 metrov višinske razlike. Vsakič se je treba vrniti na izhodišče in to štirikrat ponoviti. Za navadne smrtnike nepredstavljivo, za legendo slovenskih gorskih tekov, ki se je udeležila 15 svetovnih prvenstev, pa izziv.

"Imel sem srečo, da je bilo toplo vreme in sneg ni bil zmrznjen, tako da ni bilo nobene težave. Ves čas sem zamenjeval športne copate in planinske čevlje – varnost je le varnost. Datum ni naključen, saj je v tem obdobju zelo dolg dan, gostov je malo, zmenili pa smo se, da je bila koča na Planiki odprta. Pomagalo mu je tudi okoli 45 spremljevalcev in dobrih prijateljev," je še povedal Teraž, ki je ves prvi vzpon opravil kar v športnih copatah: "Ob prvem vzponu sem pol ure predse spustil pomočnika, ki je imel v nahrbtniku tudi moje planinske čevlje, a sva se zgrešila, tako da sem tekel kar do vrha. Porabil sem vsega dve uri in osem minut, nazaj do izhodišča pa malo manj kot štiri ure. Prvi vzpon je bil morda nekoliko prehiter."

A hiter štart ni pustil posledic in brez težav je opravil tudi z drugim, tretjim in četrtim vzponom, pri zadnjem se mu je pridružilo največ ljudi, in po natanko 22 urah se je še zadnjič vrnil na izhodišče. Skupno je pretekel in prehodil približno 72 kilometrov in premagal 7.800 metrov vzponov in spustov.

Podvig ni pustil hujših posledic, saj nam je Franci zaupal, da se je dva dneva po avanturi že podal na krajši lahkotni tek. Kapo dol!