Pametni telefoni bodo končno uporabni tudi za gluhoslepe

Kljub vrhunski in vedno naprednejši tehnologiji ter številnim aplikacijam imajo pametni telefoni veliko hibo – so povsem neuporabni za ljudi, ki ne vidijo in ne slišijo. Rešitev ponuja Željko Khermayer, ki je razvil programsko opremo, ki je mobilne telefone z zaslonom na dotik naredila dostopne tudi za slepe in gluhoslepe.

Ni si dopustil misli, da gluhoslepi živijo kot v srednjem veku Ideja je padla, ko je pred enim letom na televiziji gledal oddajo o življenju gluhoslepih ljudi. "Ko so eno gospo vprašali, koliko prijateljev ima, je odgovorila veliko. Ko so jo vprašali, koliko je to, je odgovorila, da enega. To me je zelo prizadelo, saj večina gluhoslepih oseb nima niti enega prijatelja in so zelo osamljene," pripoveduje Khermayer.

Gluhoslepi ljudje namreč zelo težko vzpostavijo stik z drugimi, saj za pogovor vedno potrebujejo fizično prisotnost osebe, ki se z njimi pogovarja prek dotika dlani. "Glede na vso vrhunsko tehnologijo, s katero danes razpolagamo, se mi zdi, kot da živijo v srednjem veku," pravi Khermayer, ki je kot računalniški programer takoj začel iskati rešitev.

Od luknjača do programske opreme Začel je z luknjačem in vizitkami, v katere je delal luknjice, ko se je to izkazalo za delujoče, so s sodelavci v njegovem podjetju 4WEB naredili plastični mrežasti pokrovček za telefonski zaslon ter zasnovali programsko opremo, ki skupaj slepim ljudem omogočata branje tudi novic na Planet Siol.net.

Programska oprema namreč prek RSS-tehnologije spletne novice prevaja v braillovo pisavo, ki se na zaslonu na dotik odraža prek vibracij. Pike, ki so sestavni del črke braillove pisave, se namreč ob dotiku zatresejo, plastična mreža pa omogoča zaznavanje presledkov med posameznimi pikami in črkami.

"Slepi se morajo tako namesto izboklin privaditi le na vibracije, kar pa jim gre hitro od rok. Ko sem slepim predstavil zadevo, so jo v petih minutah znali uporabljati," navaja idejni oče, ki pa mu svoje inovacije tistim, ki jim je v prvi vrsti namenjena, to je gluhoslepim, žal še ni uspelo predstaviti.

Facebook za gluhoslepe Poleg branja novic programska oprema ljudem, ki ne vidijo, omogoča tudi igranje preprostih igric ter predvsem komunikacijo z drugimi ljudmi, saj lahko prek nje tudi pošiljajo in prejemajo elektronska in kratka telefonska sporočila. Prav tako omogoča telefonske klice, ki jih bodo lahko uporabili slepi in gluhoslepi, ki znajo tudi govoriti.

Khermayer poudarja, da se proizvod tu vsekakor ne konča, saj ima še mnoge ideje za nadgradnjo. Najprej bi ga nadgradili s socialno mrežo, "Faceookom za gluhoslepe", kjer bodo uporabniki lahko dobili nove prijatelje, se z njimi pogovarjali in si izmenjali izkušnje.

"Večina gluhoslepih nima prijateljev, zato jim najbolj sodoben telefon prav nič ne bo koristil, če ne bodo imeli prijateljev, s katerimi bi lahko komunicirali," sogovornik pojasnjuje svojo idejo o izgradnji socialne mreže.

Zanimanje javnosti bodo preverili na Kickstarterju Kako bodo še lahko nadgradili prototip, bo seveda odvisno od tega, ali bo ta v javnosti sploh naletel na zanimanje. To bodo preverili še ta mesec, ko se bodo prijavili na Kickstarter, kjer bodo skušali zbrati 50 tisoč evrov za dokončni razvoj proizvoda.

"Tu bomo dobili odziv, kakšen interes je v svetu. Če bomo dobili že nekje okoli tisoč strank, bomo to razumeli kot pozitiven odziv," pravi Khermayer.

"Delal sem s srcem, ne z glavo" Vsekakor gre za novost v svetu, saj kolikor so preverjali s sodelavci, še niso zasledili patenta, ki bi gluhoslepim nudil takšno olajšavo. Obstajajo sicer nekakšne rokavice, ki prek tresenja tem ljudem omogočajo poslušanje, ne pa tudi govorjenja. Poleg tega obstaja tudi braillova vrstica, ki pa je zelo draga, saj je samo naprava brez nadgradenj vredna okoli pet tisoč evrov.

"Moja rešitev je precej cenejša," obljublja Khermayer, ki napoveduje, da bo za programsko opremo skupaj z mrežico, ki naj bi bila pozneje v obliki silikonskega ovitka za telefon oziroma tablico, treba odšteti med 50 in 60 evri.

"To sem delal s srcem, in ne z glavo, nisem šel v nekaj, da bi s tem zaslužil, temveč da bi pomagal tem ljudem," poudarja Khermayer, ki upa, da bo njegov izdelek lahko prišel do tistih, ki ga potrebujejo.