Mladi s kreativnim centrom nad gospodarsko krizo

"Odprtje je privabilo številne zainteresirane mlade ljudi, kot tudi naše prijateljske organizacije, ki nas že od vseh začetkov podpirajo. Res navdušujoče," je bila vesela Eva Perčič, soustanoviteljica iniciative Coworking in ena od pobudnic centra.

Nekdanji prostori Tobačne tovarne Ljubljana nadaljujejo zgodbo reševanja socialne varnosti delavcev, ki jo je Tobačna začrtala že skoraj stoletje prej. Te dni so se prostori nekdanje tovarne odprli vsem tistim mladim, ki s področja kreativnih dejavnosti, socialnega podjetništva in kulture iščejo nove priložnosti za delo. "Namen Poligona je danes opolnomočiti vse mlade, ki jim je samozaposlitev edina možnost za preživetje, coworking prostor jim omogoča, da ne ostanejo izolirani med štirimi stenami svojega doma, temveč spoznajo ljudi, s katerimi lahko izmenjujejo ideje in znanja, da kakovostneje izvedejo projekte," nadaljuje Eva.

Coworking kot sodoben način dela Eva, ki je coworking spoznavala po svetu, priznava, da se ta razlikuje od države do države, nekje so bolj, drugje manj formalni, a vsem je pač skupno to, da se v istih prostorih združujejo ljudje različnih profilov, si med seboj pomagajo in spoznavajo nove veščine.

Znotraj slovenske scene coworkinga je recimo lani poleti Juriju Loziću uspelo ustanoviti zelo uspešen start up: zdaj svoje blatnike prodaja po vsem svetu.

MOL za zdaj nezainteresiran za kreativno sceno A ustanovitelji kreativnega centra so potrebovali dve leti, da so si upali najeti prostor za coworking in se ne selijo naokrog, saj so najemnine dokaj visoke, pogovori, ki so potekali z MOL, pa so bili do zdaj brezplodni. "Seveda se veliko govori o dolgoročnih načrtih, kaj bo Ljubljana naredila za kreativno sceno, ampak v času naraščajoče brezposelnosti so potrebne učinkovite rešitve zdaj in ne čez pet let," je kritična Perčičeva.

Platformo kreativnega centra vzpostavljajo štiri avtonomne kreativne skupnosti: Slovenia Coworking, Slovenia Crowdfunding, Kreativna cona Šiška (Rompom) in Ljudje.si, ki so v dobrih dveh letih v razvoj coworking in crowdfunding kulture v Sloveniji vložile prek pet tisoč ur prostovoljnega dela.

Ustanovitelji centra so poleg dela v centru zaposleni še na drugih projektih na področju oglaševanja, tržnega komuniciranja, razvoja crowdfunding projektov, socialnega podjetništva, a "celotna platforma je popolnoma neprofitna. Ljudje, ki so del nje, pa seveda delajo profitne projekte in bistvo je, da se jih pri tem spodbuja".

Z nekaj sto evri in veliko prostovoljnega dela so sodobno opremili prostor na Tobačni 5. "Za opremo smo porabili 660 evrov, preostalo so nam pomagali podporniki. Odlične ergonomske stole so nam namreč podarili v podjetju Donar. Veliko pa smo opremili kar sami s svojim delom. Nujno bi potrebovali denar od države, da bi plačevali najemnino prostora, ampak če nam uspe center par mesecev obdržati nad vodo, da se pokaže ves potencial, ki ga ima, se bodo stvari začele odvijati same od sebe."

Veliko zainteresiranih mladih Informativnih dni, ki so potekali prejšnji teden, se je udeležilo veliko ljudi, za zdaj pa so oddali že več kot polovico zmogljivosti. Center obsega okoli 800 kvadratnih metrov na novo urejenih prostorov. Na voljo je okoli 70 delovnih mest – poleg delovnih miz v skupnem prostoru so na voljo tudi posamezne pisarne. Te so večinoma že oddane, na voljo pa je še okoli 50 mest v skupnem prostoru. V centru je sicer prostora za do 300 uporabnikov, saj je uporaba centra mogoča tudi v popoldanskih in večernih terminih. "Dolžina najema je poljubna, cene pa so nižje od najema poslovnih prostorov. Za talentirane, a finančno najbolj šibke ustvarjalce pa imamo tudi subvencioniran paket."

Poleg prostora tudi specializirana laboratorija in vsebinski programi V Poligonu delujeta dva specializirana laboratorija: Poligon Maker Lab, namenjen 3D-tiskanju, in Crowdfunding Lab, ki bo namenjen pripravi projektov za kampanje množičnega financiranja in fotostoritve. Zasnovali pa so tudi vsebinske programe, namenjene Prebivalcem in Prijateljem Poligona, da izpilijo svoja znanja in veščine, da se lahko še naprej profesionalno razvijajo.

V Poligonu bo tudi trgovinica z izdelki slovenskih oblikovalcev ter uspešno realiziranimi izdelki slovenskih kampanj množičnega financiranja.

Zagnana ekipa mladih entuziastov širi zdravo idejo sodelovalnega individualizma v nasprotju s prevladujočim tekmovalnim individualizmom. "Še pred dvema letoma v Sloveniji nihče ni slišal za coworking in crowdfunding, danes o množičnem financiranju govorijo že vsi. Imamo še veliko idej, kaj vse bi se dalo narediti, da se spremeni črna gospodarska situacija pri nas. Zato je tako pomembno, da Poligon zaživi in živi naprej!" sklene Eva.