Ko je gledališče most med gluhimi in slišečimi

Začelo se je s krožkom, ki je potekal v popoldanskem času, najprej je bil to lutkovni krožek, pozneje pa gledališki. Namenjen je bil otrokom, ki so bivali v domu Zavoda za gluhe in naglušne v Ljubljani.

"Gluhi so izredno močni v mimiki in gibu in so navduševali svoje vrstnike. S tem so se podrle ovire, gluhi so se lažje sporazumeli s slišečimi, izgubili so strah in občutke manjvrednosti, ker ne slišijo, skupaj so iskali načine sporazumevanja in vsi so očitno napredovali," pojasnjuje podpredsednica društva Taka Tuka Katarina Picelj.

Močna želja in dobra praksa … Ustanoviteljice društva Veronika Gaber Korbar, Katarina Picelj in Marjeta Dolinar so sicer že leta 1998 organizirale prvi festival gluhih gledaliških skupin v Sloveniji.

Zaradi širitve dejavnosti in želje, da dobro prakso delijo, so leta 2006 najele prostore na Vodnikovi 30 v Ljubljani, kjer potekajo različne delavnice za vse otroke in izobraževanja za pedagoške delavce.

Vsa dekleta, ki v društvu vodijo aktivnosti, imajo tako dolgoletne izkušnje za delo z otroki s posebnimi potrebami, zato v delo vključujejo vse otroke ter posebno pozornost namenjajo sprejemanju in spoznavanju drugačnosti, dodaja Picljeva.

Kaj vse se dogaja v Taka Tuki? Programi, ki jih izvajajo v društvu, so povezani s pedagoškim gledališčem, vzgojo in izobraževanjem ter socialno integracijo, zato so namenjeni otrokom, mladostnikom, družinam, pedagoškim in svetovalnim delavcem.

Sicer pa v društvu v osnovnih in srednjih šolah izvajajo delavnice po metodi Drama in Education oziroma Drama v vzgoji in izobraževanju. Gre za metodo, ki izhaja iz Anglije, kjer so programi prilagojeni starosti otrok. Ukvarjajo se s temami, kot so nestrpnost, socialna izključenost, zloraba drog, gospodarska kriza, mladostniško nasilje in spolna zloraba.

Kot pojasnjuje Picljeva, so predvsem uspešni programi za razrede, v katere so vključeni učenci z motnjami vedenja ali učenci z motnjami avtističnega spektra.

Gledališče, ki gradi most med gluhimi in slišečimi otroci "Že več kot trinajst let organiziramo festival Gledališče gledalce išče, katerega namen je graditi most med gluhimi in slišečimi otroki ter mladostniki," pojasnjuje Picljeva. Pogoj za sodelovanje na festivalu je preprost: predstava, ki jo lahko razumejo tako gluhi kot slišeči.

Festival je postal že prava uspešnica, predstave pa si pridejo ogledat otroci iz rednih ljubljanskih vrtcev in šol, saj lahko učiteljice to priložnost izkoristijo za pogovor o drugačnosti.

Sodelovanje s tujino: nove izkušnje, novi izzivi … Katarina Picelj pravi, da se v društvu še kako dobro zavedajo, da je za kakovostno delo pomembno stalno izobraževanje, zato so povezani s številnimi sorodnimi organizacijami v tujini.

Z različnimi organizacijami tako sodelujejo v različnih skupnih projektih, kot so mladinske izmenjave, mednarodni gledališki festivali, konference, tečaji usposabljanja, seminarji, študijski obiski, prostovoljno delo in raziskovalni projekti.

Gledališka pedagogika: stanje v Sloveniji? V Sloveniji ni sistematičnega izobraževanja za gledališke pedagoge, v večini evropskih držav pa je to samostojna študijska smer, pojasnjuje Picljeva. Pri nas tako tisti, ki jih to področje zanima, znanje pridobivajo v tujini prek različnih projektov.

S tem namenom tudi vsaki dve leti organizirajo konferenco gledališke pedagogike, saj merijo predvsem na prenos znanja. Z uporabo metode Drama v izobraževanju lahko namreč učitelj poveže več predmetov, poleg tega pa se otroci skozi igro učijo in dosegajo učne cilje, med njimi poteka komunikacija, pridobivajo socialne veščine ter se učijo razmišljati, reševati konflikte in upoštevati mnenja drugih.