"Kmetice smo v veliki prednosti pred zaposlenimi" (video)

Zveza kmetic Slovenije je pretekli teden za kmetico leta 2014 razglasila Milko Podričnik z Loma pri Mežici.

"Imenovanje za kmetico leta je največji dosežek za kmetico, ki je vključena v društveno dejavnost," je po razglasitvi dejala Milka, ki meni, da so druge kmetice prepoznale njeno dolgoletno aktivnost.

Društveno aktivna že več kot dvajset let Milka je namreč že več kot dve desetletji aktivna v lokalnem društvu kmetic Mežiške doline in je bila pravzaprav ena prvih aktivnih pobudnic, da je društvo sploh zaživelo. Po ustanovitvi je bila prvih šest let podpredsednica, nato osem let še predsednica društva, ki ima več kot tristo članic.

Obenem je aktivna tudi na državni ravni v Zvezi kmetic Slovenije, kjer je bila dve leti v nadzornem odboru, pozneje pa tri leta še članica upravnega odbora.

A tudi v letih, ko ni bila na vodilnih položajih društva, je Milka v delovanju društva pustila svoj pečat, je v prijavi za kmetico leta zapisala Tatjana Ladinek, zdajšnja podpredsednica društva kmetic Mežiške doline.

Sodelovala je namreč pri organizacijah različnih proslav, prireditev, razstav in tekmovanj v okviru društva. Zelo pa si je prizadevala tudi, da je zaživel pevski zbor Vesele kmetice, v katerem kmetice prepevajo že 14 let.

Ji ostane sploh kaj časa za kmetijo? Milka pravi, da ji je druženje z drugimi kmeticami v okolici vedno dajalo zagon za nadaljnje delo, hkrati pa se ji zdi pomembno ne le zaradi družbe same, temveč zato, ker na različnih delavnicah in tečajih dobivajo nove izkušnje in znanja.

In kako je Milki uspelo vsa ta leta to usklajevati z delom na kmetiji? "Vedno gre, nekaj narediš prej, nekaj pozneje, vedno pa se potrudiš, da je hitro. Včasih mi je pomagala tašča, zdaj pa veliko naredijo tudi otroci."

Gorska kmetija ni nikakršna idila Milka Podričnik živi na gorski kmetiji, ki leži neposredno ob avstrijski meji. Kmetija je majhna in zaradi svoje odročne lege lastnikom ne omogoča, da bi se preživljali le s kmetovanjem. Zato Milkin mož, zdaj pa tudi hči z možem, hodijo v službo, medtem ko Milka že vsa leta po poroki dela doma na kmetiji.

Delo na taki kmetiji predstavlja večno borbo. "Mi tu na Koroškem ob avstrijski meji od osrednjega dela države nimamo praktično ničesar. Cestne povezave so slabe, pridelkov ne moreš tako in toliko prodati kot tisti kmetje, ki živijo bližje mestom. Zato moraš biti za vse sam," pravi Milka.

Prednost kmetic pred zaposlenimi ženskami Kljub trdemu in težkemu delu, ki ga nikoli ne zmanjka, pravi, da je vloga kmetice lepa. Predvsem prednost vidi v tem, da si sama razporeja delovni čas, ki ga je kakšen dan manj, drugič se zavleče daleč v noč.

"Vesela sem, da sem kmetica, sploh zdaj, ko poslušam druge ženske, ki hodijo v službo. Vsak dan trepetajo za svoje delovno mesto in za plačo, ko pridejo iz službe, jih običajno še doma čaka delo. Mislim, da ima tu kmetica veliko prednost."

Nespoštovan poklic Je pa Milka razočarana, da ima poklic kmeta oziroma kmetice v družbi še vedno zaničevalen prizvok, da njihovo delo in pridelki večinoma niso spoštovani. "Večina ljudi še vedno raje v trgovskih središčih kupuje poceni hrano in sploh ne ve, kaj je, kot da bi pri kmetu odšteli nekoliko več za kakovostno hrano."

Zdaj ima Milka priložnost, da poskuša vsaj nekoliko obrniti mišljenje ljudi. Od kmetice leta se namreč pričakuje, da v družbi promovira vlogo kmetice in pomen društvenega delovanja.