Rop stoletja: Beograd je Sloveniji zapel pesem smrti

Po prvi svetovni vojni je bilo na ozemlju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so bile prej del Habsburške monarhije (Slovenija, Hrvaška) v obtoku še veliko avstroogrskih kron. Menjalno razmerje med krono in (srbskim) dinarjem, ki je postala potem edina valuta v novoustanovljeni državi, je bila tema vročih polemik.

Nerazviti proti razvitim V delih države, kjer so bile krone v obtoku, so zagovarjali čim nižji menjalni tečaj, na jugu države, ki je bil gospodarsko manj razvit (Srbija, Črna gora), pa celo menjalni tečaj med krono in dinarjem v razmerju 6:1 in celo 10:1. Torej šest oziroma deset kron za en dinar.

Na koncu je bilo potrjeno uradno razmerje 4:1. Proti temu tečaju so takoj protestirale slovenske gospodarske korporacije in slovenski politiki. Ivan Tavčar na primer je tako dejal, da menjalno razmerje 4:1 Sloveniji poje smrtno pesem.

Dinar kmalu manj vreden od krone Vsekakor so se Slovenci počutili opeharjene, še zlasti po tem, ko je kupna moč dinarja začela zaradi inflacije padati in je kmalu padla pod kupno moč zamenjane krone.

Drugače povedano: za en dinar, ki so ga dobili za štiri krone, so lahko Slovenci kupili manj stvari, kot so jih prej za eno krono. Torej se je slovensko bogastvo, merjeno po kupni moči, čez noč zmanjšalo za štirikrat. Slovensko prebivalstvo je tako po prvi svetovni vojni izgubilo 80 odstotkov vrednosti svojih prihrankov.

15. januar pa ima v slovenski zgodovini tudi svetle trenutke. Na ta dan je leta 1992 Slovenijo mednarodno priznala Evropska skupnost, predhodnica EU. Pred tem je Slovenijo priznalo že 12 držav, najpomembnejša med njimi je bila Nemčija (ta je priznanje, ki je začelo veljati 15. januarja 1992, napovedala 23. decembra 1991).