Ponedeljek, 11. 5. 2020, 14.30
4 leta, 6 mesecev
Klepet ob kavi
Je ignoranca med staršema vzrok, da otrok razvije samomorilna nagnjenja?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Slika je, tona ni … Prav gotovo je tišina oziroma ignoriranje moteča poteza za odraslega človeka in zelo nevarna za majhnega otroka. Ko govorimo o povezavi s samomorilnostjo, so kuhanje mule, užaljenost oziroma tiha maša med staršema, kakor ji radi pravimo, vse prej kot nedolžni, saj dajejo otroku misliti, da se starša med seboj nimata rada, kar je zanj zelo grozljivo.
Dodatno lahko daje občutek, da se prepirata zaradi njega, da je za vse kriv on in da bi bilo bolje, da ga sploh ne bi bilo. To pa vemo, kam meri.
Psihiater, psihoterapevt in komunikolog Željko Čurić pravi, da obstaja sum, da so semena za samomorilnost posejana že zgodaj v otroštvu: "V zvezi s tem ne govorimo o vsakršni ignoranci. Če se dva dogovorita, da se za pet minut umakneta vsak na svoje in premislita, to ni ignoranca. Nevarna je tista ignoranca, ko se umakneš in se delaš, da drugi ne obstaja. Najbolj občutljivo obdobje za otroka je v času enega do treh let. Pedopsihiatri pravijo, da je takrat vzgoja bolj ali manj zaključena."
O tem, kako prepoznati samomorilna nagnjenja pri svojem otroku, pa pravi: "Mene že zelo moti, ko kdo reče 'Sori, ker živim'. To je bilo pred kratkim kar v trendu. Tudi če se šali, zakaj negira svoje življenje?! Previdno s komunikacijo, vsaka komunikacija ima strateški cilj, tudi če se tega ne zavedamo. In tudi ignoranca je komunikacija, ki ima cilj … Ne govorim s tabo, delam se, kot da te ni … In praktično pošiljam sporočilo (bolje je), da te ni. Otrok pa hitro prevzame krivdo nase − da je on kriv za prepire, za ločitev itd."
AKTUALNI KLEPETOVI DOGODKI.
