Sreda, 6. 4. 2022, 18.00
2 leti, 7 mesecev
Dnevna meritev moči strank: to je skupno Bratuškovi in Pivčevi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,72
44
Med opredeljenimi anketiranci bi jih največ podprlo stranko SDS, in sicer 28,5 odstotka vprašanih, je pokazala zadnja raziskava agencije Parsifal. Podpora se je sicer zmanjšala za 2,8 odstotne točke. Za 0,8 odstotne točke je podpora zrasla Gibanju Svoboda, ki za SDS zaostaja za 5,6 odstotne točke. Na tretjem mestu sledi SD Tanje Fajon s podporo 10,7 odstotka, v parlament bi se uvrstile še tri stranke, in sicer NSi, Levica in Povežimo Slovenijo. Medtem ko bi pred zaprtimi vrati po tokratni meritvi spet ostale Naša dežela, SAB in LMŠ.
Po tokratni meritvi bi se v parlament uvrstilo šest strank, kar je manj kot ob meritvi, ki smo jo objavili pred enim dnevom, po kateri bi se v parlament uvrstilo osem strank. Tokrat sta izpadli SAB Alenke Bratušek in Naša dežela Aleksandre Pivec.
V grafiki, v kateri so zajeti zgolj opredeljeni anketiranci, kar omogoča primerjavo z volitvami, vidimo, da se je v primerjavi z zadnjo meritvijo moči strank podpora SDS zmanjšala za 2,8 odstotne točke, z 31,3 na 28,5 odstotka.
Stranki Gibanje Svoboda je podpora zrasla za 0,8 odstotne točke na 22,9 odstotka, SD je zrasla za 0,7 odstotne točke z 10 odstotkov na 10,7 odstotka, NSi se je podpora znižala za 0,3 odstotne točke, s 6,4 odstotka na 6,1 odstotka. Levici je podpora upadla za 1,1 odstotne točke (s 6,4 odstotka na 5,3 odstotka), stranki Povežimo Slovenijo je podpora zrasla za 0,4 odstotne točke (s 4,7 odstotka na 5,1 odstotka).
Preostalim strankam se po zadnji meritvi v parlament ne bi uspelo uvrstiti, podporo pa so imele takšno: Naša dežela 3,9 odstotka, SAB 3,7 odstotka, LMŠ 2,8 odstotka ter DeSUS 2,4 odstotka. Preostale stranke so imele manj kot dva odstotka podpore.
V spodnji grafiki je prikazano, za koliko se je stranki v odstotkih zvišala oziroma znižala podpora v primerjavi s preteklim dnem.
Meritve, ko gre za majhne stranke z nizkimi deleži, niso zelo natančne, velika nihanja pri teh so lahko posledica merskih napak, ki se povečajo pri majhnem številu odzivov.
Kakšni so deleži posameznih strank z upoštevanjem vseh anketirancev, tudi tistih, ki ne bi šli na volitve ali pa še ne vedo, koga bi volili, si lahko ogledate v spodnji grafiki.
Med anketiranimi, ki so napovedali, da bi se zanesljivo udeležili volitev, tudi vodi SDS, sledijo Gibanje Svoboda, SD, NSi in Levica.
Kako kaže strankam, raziskovalci z anketiranjem preverjajo vsak delovni dan, dan za tem, ko so podatki dodani v večdnevno meritev, pa na Siol.net predstavimo rezultate. Predstavljeni so podatki za tri dni merjenja, pri tem se vsakič doda nov dan, najstarejši pa odvzame.
Dodatne podatke o izvedbi raziskave si preberite tukaj.
Napovedana udeležba na volitvah z velikim padcem
Naslednjih parlamentarnih volitev se namerava zagotovo udeležiti 60,5 odstotka anketirancev, je še pokazala raziskava. To je sicer še vedno več, kot se jih je udeležilo zadnjih parlamentarnih volitev, ko je bila volilna udeležba 52,6-odstotna. Vendar pa je napovedana udeležba v tokratni raziskavi upadla za 2,3 odstotne točke v primerjavi analizo javnega mnenja, ki smo jo objavili v sredo.
44