V Katarju danes srečanje predstavnikov ZDA in Irana

17.49 Nemčija razmišlja o umiku ladij za odstranjevanje min v Hormuški ožini

Nemčija bi lahko odpoklicala svoji vojaški ladji, nameščeni v Džibutiju v Afriki za morebitno vojaško operacijo v Hormuški ožini, je danes dejal nemški obrambni minister Boris Pistorius. Kot je pojasnil, za zdaj namreč ne kaže, da bodo pogoji za izvedbo operacije za zagotovitev varnosti te pomembne plovne poti kmalu izpolnjeni.

"Ne bosta čakali v nedogled," je glede ladij nemške vojske dejal Pistorius, ki je odgovarjal novinarjem na skupni novinarski konferenci s kanclerjem Friedrichom Merzom in generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem v Berlinu.

Po njegovih besedah trenutno ni mogoče predvideti, kdaj bodo izpolnjeni pogoji za vojaško misijo za zagotovitev varnosti v Hormuški ožini, tej pomembni svetovni poti za prevoz energentov.

Nemčija je sredi junija na območje poslala minolovca in oskrbovalno ladjo v okviru priprav na operacijo odstranjevanja min. Vendar pa so predpogoji za operacijo sporazum o trajnem prenehanju sovražnosti, soglasje sosednjih držav Irana in Omana ob ožini ter pravni okvir, vključno z odobritvijo nemškega parlamenta, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

"Trenutno ne vidim nobenega scenarija, v naslednjih dneh ali tednih (...) da bi lahko vstopili v Hormuško ožino, da bi odstranili mine," je dejal Pistorius. Ob tem je opozoril, da je Iran ta teden Franciji poslal jasno sporočilo, v katerem je zavrnil tovrstno misijo.

Nemčija svojih dveh ladij ne bo pustila čakati do jeseni, da se bo kaj zgodilo, je še dejal Pistorius in dodal, da bodo poleti pravočasno sprejeli odločitev o tem.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in sultan Omana Hajtam bin Tarik sta se v ponedeljek v Parizu dogovorila za skupne operacije razminiranja v Hormuški ožini. V Teheranu so v odzivu opozorili Francijo, da razminiranje izvaja Iran in nobena druga država. Pri tem so se sklicevali na memorandum o soglasju, ki so ga sredi junija sklenili z ZDA.

Francija in Velika Britanija sta na čelu koalicije držav, ki v konflikt niso vpletene in bi bile po končanju sovražnosti pripravljene sodelovati pri zagotavljanju varnosti in odstranjevanju min v Hormuški ožini. Macron je sicer poudaril, da gre za predlog, ki je odvisen od sporazumov med Iranom in ZDA ter tudi soglasja Omana.

14.24 Izrael: Vojaki bodo ostali v Libanonu, Siriji in Gazi za nedoločen čas

Izraelski obrambni minister Israel Kac je danes dejal, da bodo izraelske sile ostale na t. i. varnostnih območjih, vzpostavljenih v Libanonu, Siriji in Gazi, brez časovnega okvira za umik. Hkrati je Iranu zagrozil s silovitimi napadi, če bodo poskušali napasti Izrael zaradi njegovih operacij v Libanonu.

Izraelske sile bodo ostale "na varnostnih območjih v Libanonu, Siriji in Gazi za nedoločen čas, da bi zaščitile naše prebivalce in skupnosti pred džihadističnimi elementi", je dejal Kac na slovesnosti v čast izraelskim vojakom, ubitih med vojno v Libanonu leta 2006.

"Ne bomo se umaknili z varnostnih območij," je zatrdil izraelski obrambni minister Israel Kac. Foto: Guliverimage

"Ne bomo se umaknili z varnostnih območij," je zatrdil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Izrael in Libanon sta v petek pod okriljem ZDA podpisala okvirni sporazum, katerega cilj je utreti pot za mirovni sporazum med državama in razorožiti šiitsko milico Hezbolah, ki jo podpira Iran. Hezbolah sporazuma ne priznava in nasprotuje pogajanjem med libanonsko vlado in Izraelom.

Izraelski obrambni minister je ob tem tudi ponovno opozoril Iran, da bodo islamsko republiko napadli "z vso silo", če bo ta napadla Izrael zaradi vojaških operacij proti Hezbolahu v južnem Libanonu.

Kac je to izjavil v času, ko se v Katarju mudita iranska in ameriška delegacija, kjer se prek posrednikov pogovarjata o memorandumu o soglasju, ki sta ga sredi junija dosegla Washington in Teheran. Cilj dogovora je končati vojno na Bližnjem vzhodu na vseh frontah, tudi v Libanonu.

Izraelski uradniki, tudi premier Benjamin Netanjahu, so sicer že večkrat izključili možnost umika izraelskih sil iz južnega Libanona.

Izrael je po strmoglavljenju dolgoletnega sirskega predsednika Bašarja al Asada tudi večkrat vdrl na ozemlje Sirije in izvedel bombardiranja, rekoč da si prizadeva vzpostaviti demilitarizirano območje na jugu države.

V Gazi pa so izraelske sile po ukazu Netanjahuja od prekinitve ognja oktobra lani razširile nadzor in sedaj zasedajo skoraj 70 odstotkov ozemlja od vojne uničene palestinske enklave. Vojno so sprožili napadi palestinskega gibanja Hamas na Izrael oktobra 2023, strani pa se tudi po premirju, sklenjenem oktobra lani, medsebojno obtožujeta kršitev. V tem času je bilo v izraelskih napadih ubitih več kot 1000 prebivalcev Gaze.

13.15 Sindikati in ladjarji Hormuško ožino še vedno obravnavajo kot vojno območje

Sindikati in ladjarji so danes sporočili, da bodo Hormuško ožino še naprej obravnavali kot območje vojnih operacij, potem ko sta bili kljub prekinitvi ognja med Iranom in ZDA tam napadeni dve ladji. Ožina bo ta status tako imela še najmanj do 9. julija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Ta odločitev upošteva nenehno in znatno tveganje za življenje ter hitro spreminjajoče se razmere na tem območju," so v skupnem sporočilu za javnost zapisali pri sindikatu Mednarodna federacija delavcev v prometu in združenju lastnikov ladjarskih družb Skupna pogajalska skupina.

V kolikor ne bi prišlo do nedavnih novih napadov na ladje in bi prevozi skozi ožino potekali nemoteno, bi sicer zelo verjetno ta teden prišlo do spremembe statusa, je za AFP pojasnil neimenovani vir.

Hormuška ožina bo status vojnega območja imela najmanj do 9. julija, nato pa bodo na tedenski ravni ponovno ocenjevali razmere. Status območja vojnih operacij je ožina prejela 5. marca letos, potem ko so bile napadene ladje, ki so želele prečkati to strateško pomembno plovno pot, navaja AFP. Ta status velja za ladje, katerih lastniki so podpisniki delovnih sporazumov Mednarodnega foruma za pogajanja (IBF). Po podatkih foruma gre za približno 15.000 plovil po vsem svetu.

V okviru tega statusa pomorščaki, ki so vključeni v ta sistem, prejemajo dvojno plačilo, kar med drugimi ugodnostmi povečuje stroške za ladjarje.

ZDA in Iran sta 17. junija podpisala memorandum o soglasju v 14 točkah, s katerim je bila po več kot 100 dneh vojne vzpostavljena prekinitev ognja. Predvideno je bilo tudi ponovno odprtje Hormuške ožine, pri čemer pa prihaja do zapletov. Do najnovejših napadov na ladje v ožini je po poročanju APF prišlo prejšnji teden. Posledično je Mednarodna pomorska organizacija (IMO), ki deluje pod okriljem ZN, ustavila načrtovane evakuacije okoli 600 ladij in 11.000 članov njihovih posadk.

10.55 V Katarju danes srečanje predstavnikov ZDA in Irana

V katarski prestolnici Doha bodo danes potekali posredni tehnični pogovori na nižji ravni med delegacijama ZDA in Irana za končanje konflikta, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal diplomat, ki je seznanjen s potekom pogovorov.

"Ameriški in iranski uradniki bodo (...) v Dohi s katarskimi in pakistanskimi posredniki opravili posredne tehnične pogovore o memorandumu o soglasju in nadgradili napredek, dosežen na vrhu ob Luzernskem jezeru," je danes za AFP povedal diplomat. Dodal je, da na tehničnih pogovorih ne bosta sodelovala posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff in zet ameriškega predsednika Jared Kushner, ki sta sicer pripotovala v Doho.

Witkoff in Kushner sta se v torek sestala s katarskim premierjem Mohamedom bin Abdulrahmanom al Tanijem, s katerim sta govorila o diplomatskih prizadevanjih za končanje vojne na Bližnjem vzhodu, pa tudi o konfliktu v Libanonu. ZDA in Iran sta sicer v ponedeljek podala neusklajene izjave glede pogovorov v Dohi.

Ameriški predsednik Donald Trump je objavil, da bodo v torek v Dohi potekali pogovori, ki naj bi se po navedbah Bele hiše odvili "na visoki ravni". Teheran pa je sporočil, da bo delegacija strokovnjakov iz Irana ta teden odpotovala v Katar, kjer bodo razpravljali o izvajanju memoranduma o soglasju Irana in ZDA.

Katar je nato v torek sporočil, da v Dohi v prihodnjih dneh niso načrtovani neposredni pogovori med ZDA in Iranom.

Sportal Sporna izjava ameriškega ministra: Srečen, ko sem jim lahko preklical vize

Novice ZDA in Nemčija z zavezo, da Iran nikoli ne bo razvil jedrskega orožja

Novice Francija zaradi Hormuške ožine razburila Iran