Francija zaradi Hormuške ožine razburila Iran

21.27 Iran potrdil pogovore o sporazumu z ZDA v Katarju

Delegacija strokovnjakov iz Irana bo ta teden odpotovala v Katar, kjer bodo potekali pogovori o izvajanju nekaterih delov memoranduma o soglasju Irana in ZDA, so potrdili v Teheranu. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem danes napovedal pogovore v torek v Dohi, vendar so izjave obeh strani še vedno neusklajene.

"Strokovna delegacija iz Islamske republike Iran bo ta teden odpotovala v Doho", da bi razpravljala o izvajanju določb memoranduma, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei.

"Nismo še vstopili v fazo pogajanj o končnem sporazumu," je ob tem dejal Bagei in dodal, da "v prihodnjih dneh ne bo nobenih pogajalskih sestankov z ameriško stranjo na nobeni ravni".

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je pred tem danes napovedala pogovore "na visoki ravni" v Katarju, ki naj bi se jih udeležila Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff in njegov zet Jared Kushner.

Trump pa je danes na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je Iran zaprosil za srečanje, in da bo potekalo "jutri v Dohi", več podrobnosti glede ravni in vsebine pogovorov pa ni pojasnil.

ZDA in Iran sta 17. junija podpisala memorandum o soglasju v 14 točkah, s katerim je bila po več kot 100 dneh vojne vzpostavljena prekinitev ognja. Steklo je tudi 60-dnevno obdobje za pogajanja o trajnejšem mirovnem dogovoru, iranskem jedrskem programu in drugih odprtih vprašanjih. Predvideno je bilo tudi ponovno odprtje Hormuške ožine, pri čemer pa prihaja do zapletov.

Ameriške sile so v petek znova izvedle napade v Iranu v odgovor na napad z dronom na tovorno ladjo v Hormuški ožini. Iran je nato napadel ameriške cilje na Bližnjem vzhodu. Strani naj bi se nato strinjali, da bosta ustavili medsebojne napade, med nadaljevanjem pogajanj pa naj bi dovolili ladijski promet skozi ožino.

20.47 Francija z napovedjo sodelovanja z Omanom pri razminiranju Hormuške ožine razburila Iran

Macron in sultan Omana, ki je bil na prvem uradnem obisku v Franciji, sta v skupni izjavi po pogovorih "izpostavila pomen ponovnega odprtja Hormuške ožine ter znova potrdila zavezanost svobodni plovbi brez pogojev in omejitev" v skladu s pomorskim pravom. Izključila sta kakršnokoli plačilo za prečkanje ožine, so sporočili iz Elizejske palače.

Dogovorila sta se tudi "za sodelovanje z vsemi, ki si bodo v prihodnje prizadevali za svobodno plovbo in izvajanje skupnih operacij odstranjevanja min". Zavezala sta se še h "krepitvi sodelovanja na področju pomorskih obveščevalnih dejavnosti in nadzora ter ohranjanja trgovskih poti", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Garibabadi je v odzivu na napoved sodelovanja Francije pri razminiranju Hormuške ožine na omrežju X izpostavil, da "razminiranje izvaja Iran in nobena druga država". Pri tem se je skliceval na memorandum o razumevanju, ki sta ga nedavno sklenila Teheran in Washington s ciljem postopnega končanja vojne, ki sta jo februarja proti Iranu sprožila Izrael in ZDA.

"Razmere so občutljive in zapletene. Franciji odločno svetujemo, naj jih s svojimi provokacijami ne zapleta še bolj," je dodal Garibabadi.

Hormuška ožina med Iranom in Omanom, široka približno 30 kilometrov na najožjem delu, ima izjemen strateški pomen. Pred vojno je skoznjo potekalo 20 odstotkov svetovne trgovine z nafto. Njena blokada med vojno je imela hude posledice za svetovno gospodarstvo.

Iran razmišlja o uvedbi pristojbin za prehod skozi ožino, ki pred vojno niso obstajale, medtem ko temu nasprotujejo v ZDA in Evropi. Trdijo, da gre za mednarodno plovno pot, ki bi morala biti prosto prehodna v skladu z mednarodnim pomorskim pravom. Oman prav tako zavrača pristojbine.

Francija in Velika Britanija sta ob tem oblikovali koalicijo držav, ki v konflikt niso vpletene, a bi bile po koncu sovražnosti pripravljene sodelovati pri zagotavljanju varnosti in odstranjevanju min v Hormuški ožini. Macron je ob tem poudaril, da gre za predlog, ki je odvisen od sporazumov med Iranom in ZDA ter tudi od soglasja Omana.

16.02 Izrael napadel cilje na jugu Sirije

Izraelske sile so v zadnjih dneh izvedle več napadov na jugu Sirije, pri čemer je po navedbah izraelske vojske umrlo več ljudi. Sirsko zunanje ministrstvo je napade ostro obsodilo ter jih označilo za očitno kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Sirije. Napade je obsodila tudi Turčija, poročajo tuje tiskovne agencije.

Izrael je v nedeljo in danes izvedel napade na cilje v južni sirski provinci Daraa, je poročala sirska državna tiskovna agencija Sana. Napadi so sledili kopenskim operacijam v kraju Abdin, kjer so se izraelske sile pred tem spopadle z lokalnimi prebivalci.

Po navedbah Sane, ki jo povzema nemška tiskovna agencija DPA, so izraelske enote v nedeljo zvečer vstopile v Abdin z več vojaškimi vozili, prebivalci pa naj bi blokirali ceste in vanje metali kamenje. Izraelski vojaki so nato začeli streljati, zaradi česar je več ljudi pobegnilo.

Izraelska vojska je pred tem v nedeljo sporočila, da je na jugu Sirije ubila "več oboroženih teroristov" ter da ostaja na območju z namenom zaščite izraelskih civilistov in vojakov.

Sirsko zunanje ministrstvo je napade ostro obsodilo in jih označilo za "očitno kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Sirije". Opozorilo je tudi na vse pogostejše izraelske vdore in obstreljevanje na jugu Sirije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Napade je obsodilo tudi turško zunanje ministrstvo. "Ti napadi, ki teptajo življenja in premoženje sirskega prebivalstva ter še dodatno otežujejo življenje civilistov v regiji, predstavljajo očitno kršitev mednarodnega prava," so zapisali.

Izrael je po padcu režima nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al Asada konec leta 2024 okrepil delovanje svoje vojske na jugu Sirije, kjer po besedah premierja Benjamina Netanjahuja želi preprečiti grožnje svojemu ozemlju in vzpostaviti varnostno območje. Oblasti v Damasku pa te aktivnosti označujejo za nezakonito okupacijo.

15.54 ZDA in Iran z nasprotujočimi si izjavami glede srečanja v Katarju

Predsednik ZDA Donald Trump je danes sporočil, da je Iran želel srečanje z ameriškimi predstavniki, ki bo po njegovih besedah potekalo v torek v katarski prestolnici Doha. V Teheranu pa so sporočili, da "tehnični pogovori delovnih skupin za ta teden niso načrtovani", poročajo tuje tiskovne agencije.

"IRAN JE ZAPROSIL ZA SREČANJE. POTEKALO BO JUTRI V DOHI," je Trump danes zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.

Predsednik ZDA Donald Trump je sporočil, da je Iran želel srečanje z ameriškimi predstavniki, ki bo po njegovih besedah potekalo v torek v katarski prestolnici Doha. Foto: Reuters

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je kmalu zatem za televizijo Fox News dejala, da bosta na "pogovore na visoki ravni" v Dohi ta teden odpotovala Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff in njegov zet Jared Kushner, ob tem pa bodo po njenih besedah potekali tudi tehnični pogovori.

"Kar zadeva nas, mi spoštujemo premirje. Na nasilje pa bomo odgovorili z nasiljem," je še povedala Leavitt.

Neimenovani diplomat, seznanjen s potekom pogajanj, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP prav tako potrdil, da se bodo predstavniki Irana in ZDA "v prihodnjih dneh" sestali v Dohi in govorili o implementaciji memoranduma o razumevanju, ki sta ga strani podpisali 17. junija.

Dodal je, da so vzpostavili komunikacijske kanale za sprotno reševanje morebitnih nesporazumov in incidentov, potem ko sta ZDA in Iran v zadnjih dneh izvedla več medsebojnih napadov.

Namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Garibabadi je medtem danes med obiskom v Omanu dejal, da "tehnični pogovori delovnih skupin niso načrtovani".

Dodal je, da bo nov krog pogajanj potekal takrat, "ko bodo izpolnjeni vsi pogoji in bo dosežen dogovor o datumu in kraju", je ob sklicevanju na iranske medije poročala nemška tiskovna agencija dpa. Poudaril je še, da se bodo posvetovanja nadaljevala prek posrednikov.

Med ZDA in Iranom je bil 17. junija podpisan memorandum o razumevanju v 14 točkah, s katerim je bila po več kot sto dneh vojne vzpostavljena prekinitev ognja. Steklo je tudi 60-dnevno obdobje za pogajanja o trajnejšem mirovnem dogovoru, iranskem jedrskem programu in drugih odprtih vprašanjih. Predvideno je bilo tudi ponovno odprtje Hormuške ožine, pri čemer pa je prihajalo do zapletov.

Ameriške sile so v petek znova napadle Iran kot odgovor na napad z dronom na tovorno ladjo v Hormuški ožini. Iran je nato napadel ameriške cilje na Bližnjem vzhodu. Ti so sicer povzročili nekaj škode v Bahrajnu in Kuvajtu, v njih pa ameriške sile niso bile prizadete.

13.44 V izraelskem napadu z dronom v Gazi ubiti civilisti

V izraelskem napadu z dronom v osrednjem delu območja Gaze so bili po podatkih tamkajšnje bolnišnice Al Aksa danes ubiti najmanj trije civilisti, več jih je bilo ranjenih. Izraelska vojska je potrdila, da je v Gazi izvedla napad proti članu palestinske skrajne skupne Islamski džihad, posledice napada naj bi še ugotavljali.

Iz bolnišnice Al Aksa so sporočili, da so bili v "današnjem napadu z dronom na skupino civilistov ubiti trije civilisti, več pa jih je bilo ranjenih". Civilna zaščita v Gazi je sporočila, da se je napad zgodil na območju Deir el Balah v osrednjem delu enklave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kljub prekinitvi ognja, ki med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas velja od lanskega oktobra, se strani redno obtožujeta kršitev. Dokončnega mirovnega sporazuma po dveletni uničujoči izraelski ofenzivi na območju Gaze še ni videti.

Od uveljavitve prekinitve ognja je bilo po palestinskih uradnih podatkih v izraelskih napadih ubitih najmanj 1041 Palestincev. Izraelska vojska je medtem v svojih vrstah potrdila šest smrtnih žrtev.

11.35 Iran in Oman začela pogovore o upravljanju Hormuške ožine

Iran in Oman sta začela pogovore o upravljanju Hormuške ožine. Na srečanju skupnega odbora za Hormuško ožino so pregledali aktualna vprašanja ter izmenjali stališča o prihodnjem upravljanju te strateško pomembne pomorske poti, je na omrežju X danes sporočil namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Garibaldi.

Srečanje je potekalo po tem, ko sta Iran in ZDA po navedbah Washingtona dosegla dogovor o začasni ustavitvi medsebojnih napadov preteklih dni ter napovedala nadaljevanje tehničnih pogajanj za končanje konflikta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v nedeljo sporočil, da ima Iran popoln nadzor nad prometom, ki bo potekal skozi Hormuško ožino naslednjih 30 dni. Vsakršno tuje vmešavanje bi lahko ustvarilo dodatne napetosti in zamaknilo ponovno odprtje ožine, je dodal.

Odprtje prometa skozi Hormuško ožino je sicer del dogovora za končanje vojne, ki sta ga ZDA in Iran podpisala 17. junija. Dogovor določa, da Iran v času 60-dnevnih pogajanj ne sme zaračunavati nobenih pristojbin za prehod ladij.

Po pisanju ameriškega novičarskega portala Axios se nameravajo predstavniki ZDA in Irana znova sestati v torek v katarski Dohi. Na pogovorih naj bi se osredotočili zlasti na Hormuško ožino. Garibabadi je sicer danes izjavil, da v prihodnjih dneh niso načrtovana nobena srečanja na tehnični ravni med sprtima stranema.

Iranski predsednik Masud Pezeškian pa je danes dejal, da bo Iran v okviru dogovora za končanje vojne z ZDA prejel šest od približno dvanajst milijard dolarjev iz svojih zamrznjenih sredstev v Katarju, poroča španska tiskovna agencija EFE.

7.38 Izrael uničil podzemni predor Hezbolaha v južnem Libanonu

Izraelska vojska je po navedbah izraelskih oblasti uničila velik podzemni predor šiitskega gibanja Hezbolah na jugu Libanona. Libanonski državni mediji so v nedeljo poročali o napadih na tem območju, Hezbolah, ki ga podpira Iran, pa je sporočil, da si pridržuje pravico do odgovora nanje, poročajo tuje tiskovne agencije.

O novih incidentih poročajo kljub tristranskemu okvirnemu sporazumu, ki sta ga v petek pod pokroviteljstvom ZDA podpisala Libanon in Izrael. Hezbolah v pogovorih ni sodeloval in zavrača razorožitev, ki jo dogovor predvideva.

Libanonska državna agencija NNA je v nedeljo poročala o napadih, med drugim tudi na mesto Nabatija. Libanonsko ministrstvo za zdravje je medtem sporočilo, da sta bila v eksploziji šok granate na jugu države ranjena dva človeka.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu in minister za obrambo Izrael Kac sta v nedeljo v skupni izjavi za javnost sporočila, da je izraelska vojska na jugu Libanona uničila več kot 200 metrov dolg podzemni predor Hezbolaha. V njem je bilo po njunih navedbah shranjenih več sto kosov orožja. Kot je ob tem sporočila vojska, je bil ta od izraelske meje oddaljen okoli deset kilometrov, Izrael pa je o njem vnaprej obvestil ZDA in ameriškega predstavnika v Libanonu.

Libanonski državni mediji so v nedeljo poročali o napadih na tem območju. Hezbolah je v odzivu nanje poudaril, da gre za očitno kršitev prekinitve ognja, ki jo je do zdaj spoštoval, in da si pridržuje pravico do odgovora.

6.15 Američani in Iranci naj bi se strinjali o prenehanju zadnjih spopadov

Ameriška in iranska vlada sta se strinjali, da bosta ustavili medsebojne napade, med nadaljevanjem pogajanj pa bodo dovolili ladijski promet skozi Hormuško ožino, poročajo ameriški mediji, ki se sklicujejo na neimenovane vire v ameriški vladi.

Neimenovan vladni uradnik ZDA je za televizijo ABC povedal, da so se tehnični pogovori o mirovnem sporazumu med ZDA in Iranom zadnje dni nadaljevali kljub medsebojnemu obstreljevanju in grožnjam predsednika Donalda Trumpa z vojaškim uničenjem Irana. Strani naj bi se po navedbah neimenovanih vladnih virov strinjali, da bosta ustavili spopade, med nadaljevanjem pogajanj o končanju vojne pa bodo dovolili ladijski promet skozi Hormuško ožino.

Po pisanju ameriškega novičarskega portala Axios se nameravajo predstavniki ZDA in Irana znova sestati v torek v katarski prestolnici Doha. Na pogovorih naj bi se osredotočili na Hormuško ožino. Nobena od strani tega sicer ni uradno potrdila, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

ZDA so pred dnevi odgovorile na iranski napad na ladijski promet skozi ožino, Iran pa je napadel ameriške cilje na Bližnjem vzhodu. Ti so sicer povzročili nekaj škode v Bahrajnu in Kuvajtu, niso pa bile v njih prizadete ameriške sile, navaja ABC, ki se sklicuje na neimenovan vladni vir v Washingtonu. Vsi iranski droni in rakete, ki so leteli proti Bahrajnu in Kuvajtu, naj bi bili sestreljeni oziroma niso zadeli ciljev, izjavo uradnika povzema ABC.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v nedeljo izjavil, da lahko le Teheran ponovno odpre Hormuško ožino in nihče drug.

Novice Napetost med ZDA in Iranom znova narašča #video

Novice V strmoglavljenju savdskega helikopterja 14 mrtvih

Novice ZDA z novimi napadi na Iran. Ta se je že odzval. #video