Židan v razpravi o kakovosti kmetijskih proizvodov izpostavil pomen gorskega kmetovanja

Židan je v Luksemburgu sodeloval v razpravi kmetijskih ministrov EU o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov. V razpravi je minister povedal, da je za Slovenijo pomembno, da se za proizvode, ki se ne proizvajajo v velikih tržnih količinah ter imajo lokalni ugled in tradicijo, omogoči samo nacionalna zaščita. "Lokalno pridelana hrana je bolj sveža" Poleg tega je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Židan v razpravi izpostavil, da podpira predlog uvedbe nove sheme "gorsko kmetovanje" ter vključitev sheme "lokalno kmetovanje in neposredna prodaja" v paket kakovosti. "Prodaja proizvodov na lokalnem trgu ima za potrošnika številne koristne učinke, saj je lokalno pridelana hrana zaradi kratkih transportnih poti in brez dolgotrajnejšega skladiščenja bolj sveža in s tem kakovostnejša," je poudaril minister.

Ob tem je dodal, se "z ureditvijo neposredne prodaje lokalnih proizvodov pozitivno podpre razvoj kmetij in drugih dejavnosti na kmetiji". Ureditev tega področja bi po njegovih besedah prispevala k aktivnejšemu povezovanju kmetij z namenom prodaje na lokalnem trgu, imela pa bi tudi pozitiven učinek na razvoj podeželja, ohranjanje poseljenosti in identitete, kulturne dediščine in tradicionalnega izročila ter zagotavljanje delovnih mest v demografsko ogroženih kmetijskih območjih.

"Proizvodi gorskih kmetij se ponašajo s posebno kakovostjo" Za Slovenijo je še posebej pomembno gorsko kmetovanje, saj hribovsko in gorsko območje pokriva okoli 72,3 odstotkov površine Slovenije, od tega približno 54 odstotkov kmetijskih zemljišč v rabi. V povezavi s tem je minister poudaril, da to poleg svoje glavne naloge, ki je pridelava hrane, zagotavlja tudi pomembne storitve splošnega družbenega pomena, kot je ohranjanje biotske raznovrstnosti, varovanje okolja kot tudi ohranjanje in vzdrževanje edinstvene kulturne krajine.

"Proizvodi gorskih kmetij se zaradi tradicionalnih, lokalnemu okolju prilagojenih načinov pridelave in predelave ponašajo s posebno kakovostjo," je še izpostavil minister in predlagal, da se kot kriterij za "gorsko pridelavo" uporabi obstoječa definicija določitve gorskega območja v okviru območij z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost.

Pomen gorskega kmetovanja je bil izpostavljen tudi na nedavni konferenci alpskih držav - poleg Slovenije še Nemčije, Avstrije, Italije, Francije in Švice. Po Židanovih besedah je bilo ključno sporočilo te konference, da je treba ta območja ohraniti po načelu varovanja z ohranjanjem kmetijske pridelave.

V tem kontekstu se je minister zavzel za ohranitev podpor za območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje in uvedbo ciljno naravnanih ukrepov za gorska območja upoštevajoč potrebe panoge, vključno s proizvodno vezanimi podporami, ki so ključne za ohranitev živinoreje na teh področjih. Ob koncu srečanja so predstavniki alpskih držav podpisali skupno izjavo, s katero so se zavezali za oblikovanje skupne strategije do prihodnjega razvoja kmetijske politike z vidika gorskega kmetijstva.