Zgodba o državi, ki je metala denar skozi okno

Predkrizna Španija je bila v času gospodarskega buma cvetoča in optimistična država. Še preveč optimistična država, kjer se je gradilo in gradilo – stanovanja, sodobno železniško omrežje za najhitrejše vlake, avtoceste, letališča, pristanišča …

Od denarja pijani Španci "Denar je bil poceni, bili smo kot pijani," je za nemški Die Welt takratno vzdušje opisal neki španski upokojenec, nekdanji vlakovodja. In denarja je bilo res na pretek. Samo iz evropskih razvojnih skladov je iberska država v letih 2000–2012 za infrastrukturne projekte dobila 45,3 milijarde evrov.

Primer metanja poceni denarja skozi okno je gradnja Alta Velocidad Española (AVE), železniškega omrežja hitrih vlakov, ki dosegajo do 300 kilometrov na uro. V ta projekt sta konservativna vlada Joseja Marie Aznarja in socialistična vlada Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera zmetali več kot 40 milijard evrov (poleg bruseljskega denarja tudi posojila).

"Železnica duhov" Španci so tako zgradili 3.000-kilometrsko železniško omrežje za hitre vlake. Na svetu ima samo še Kitajska, ki pa ima 26-krat več prebivalcev, večje omrežje. Na koncu se je izkazalo, da je omrežje AVE, za katerega so za nameček zapravili precej več denarja, kot je bilo načrtovano, nedobičkonosno, saj je bilo potnikov za pol manj, kot so pričakovali.

Tisto, kar je bilo za Španijo najbolj usodno, pa je bil nepremičninski mehurček. Nepremičninsko-gradbeni trg je rasel kar pol stoletja. Španija je tako dežela, v kateri ima skoraj 90 odstotkov odraslih v lasti svoje stanovanje (za primerjavo: v ZDA, ki so v letih 2007–2008 prav tako doživele pok nepremičninskega mehurčka, samo 70 odstotkov).

Ko je po izbruhu svetovne finančne krize počil tudi španski nepremičninsko-gradbeni mehurček, je to povzročilo padec cen stanovanj, kar je v finančne težave potisnilo tudi španske banke.

Ponosni Španci le zaprosijo za pomoč Čeprav je Španija, ki ima četrto največje gospodarstvo v evroobmočju, dolgo časa ponosno zatrjevala, da ne potrebuje tuje pomoči, je zdajšnji premier Mariano Rajoy julija 2012 nazadnje le zaprosil za vključitev Španije v reševalni mehanizem ESM. Ta mehanizem je namenjen prav sanaciji bančnega sistema v posameznih državah EU.

EU je prek mehanizma ESM Španiji ponudila pomoč v višini 100 milijard evrov. Pomoč ni bila brezpogojna – tako kot Irci so morali tudi Španci izvesti reforme (pokojninska reforma, reforma trga dela …) in zategniti proračunski pas. Prav varčevalna politika je sprožila precej jeze med prebivalstvom in pognala ljudi na proteste.

A kot kaže, je bila varčevalna politika prava pot. Po devetih zaporednih četrtletjih gospodarskega krčenja je špansko gospodarstvo v lanskem tretjem četrtletju zraslo za minimalnega 0,1 odstotka. Razlog za rast: nižja cena dela, ki je spodbudila španski izvoz. Še hitrejše okrevanje zavira slabotna domača poraba.

Optimistične napovedi za Španijo Po podatkih Evropske komisije (Jesenska napoved 2013) je lansko leto država končala z 1,3-odstotnim padcem bruto domačega proizvoda (BDP), kar je boljše kot leto poprej, ko je bil padec 1,6-odstoten. Napovedi komisije za v prihodnje so spodbudne – letos naj bi bila rast 0,5-odstotna, prihodnje leto pa znašala solidnih 1,7-odstotka. Kot piše nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung, je na prvi pogled videti, da je španski bančni sistem, potem ko so si banke iz mehanizma ESM od razpoložljivih 100 milijard izposodile "le" 41 milijard evrov (posojanje se je dejansko končalo konec lanskega leta, uradno pa je Španija izstopila iz mehanizma ESM danes), saniran. Bodo pa pravo sliko pokazali obremenitveni testi.

Banke nimajo likvidnostnih težav, čeprav je v državi še vedno kreditni krč, saj banke nerade dajejo posojila zasebnikom in podjetjem. Bankia, največja španska banka, ki jo je bilo treba reševati in podržaviti, ima znova dobiček in bo kolikor mogoče hitro delno spet privatizirana.

Španija se lahko spet poceni zadolžuje Tudi španska slaba banka (Španija jo je morala ustanoviti, če je hotela dobiti milijarde iz mehanizma ESM), imenovana s kratico Sareb, ki je prevzela velik del stečajne mase nepremičninskega balona, za zdaj dobro deluje.

Optimistične napovedi so pocenile tudi špansko zadolževanje. Ko je Rajoy prevzemal vladno krmilo, so bile obresti državnih obveznic rekordno visoke, zdaj pa so padle na raven pred krizo. Pred dnevi je tako Španija izdala triletne državne obveznice v vrednosti 5,9 milijarde evrov po 1,6-odstotni obrestni meri. Za primerjavo: novembra lani je Slovenija na evrskem trgu izdala za 1,5 milijarde evrov triletnih obveznic z letno kuponsko obrestno mero 4,7 odstotka.

Cvetoči turizem, visoka brezposelnost in naraščajoči javni dolg Tudi turizem, tradicionalno pomembna španska gospodarska panoga, cveti. Lani je državo obiskalo več kot 60 milijonov obiskovalcev, prihodki pa so dosegli skoraj 60 milijard evrov. To je posledica politične negotovosti v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.

Tako se je na primer od 2,5 milijona turistov, ki so se zaradi nemirov lani izognili Egiptu, velik del odločil za dopust na Kanarskih in Balearskih otokih. Španija je tako po turistični beri na svetu spet na tretjem mestu, saj je prehitela Kitajsko, pred njo so le Francija in ZDA.

Ni pa vse v Španiji bleščeče. Državo pesti visoka brezposelnost, zlasti med mladimi. Lani je bila brezposelnost več kot 26-odstotna, tudi v prihodnjih letih se ne bo občutno zmanjšala. Do leta 2015 naj bi tako padla le na 25,3 odstotka. Res pa je, da je imela Španija tudi v cvetočih letih pred krizo, 1994–2009, visoko povprečno brezposelnost – okoli 13,7 odstotka.

Narašča tudi javni dolg. Če je bil leta 2010 53,7-odstoten, je leta 2012 presegel 80 odstotkov BDP, do prihodnjega leta pa naj bi po napovedih Evropske komisije zrasel na kar 104,3 odstotka BDP.