Zgodba o deželi, ki ji vlada lepa svetlolaska

Dolgo časa je bila Danska bogatejša od Švedske. Še konec 19. stoletja so na Dansko s čolni (podobno kot zdaj afriški begunci na otok Lampedusa) prihajali ekonomski begunci iz tedaj revne sosede na drugi strani Baltskega morja.

Revni Švedi s trebuhom za kruhom na Dansko Težko in ponižujoče življenje teh priseljencev je na primer leta 1910 opisal danski socialno angažirani pisatelj Martin Andersen Nexø v svojem romanu Pelle osvajalec. Pozneje se je razmerje moči spremenilo in Švedska je postala bogatejša od Danske, najjužnejše skandinavske države.

Švedska je namreč izkoristila svoje naravne prednosti, ki so bile ugodne za industrializacijo – velike zaloge železove rude in lesa. Danska je tako dolga desetletja gospodarsko capljala za svojo severno sosedo, ki je bila ena od najbogatejših držav na svetu. Šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Danska dohitela in prehitela Švedsko.

Leta 1992 je tako imela po podatkih Svetovne banke Danska bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči, 14.640 evrov, Švedska pa 14.534 evrov. Dvanajst let je bil danski BDP na prebivalca večji od švedskega.

Zadnja leta Švedska uspešnejša od Danske Enoletni preobrat je spet prišel leta 2004, ko je bila Švedska pred Dansko, ta pa je bila znova gospodarsko bolj uspešna v obdobju 2005–2010. Od leta 2011 ima Švedska znova večji BDP na prebivalca kot njena južna soseda. Leta 2012 je imela Švedska BDP na prebivalca 31.405 evrov, Danska pa 30.786 evrov.

Po podatkih Evropske komisije je imela lani Švedska 1,1-odstotno rast, Danska pa 0,3 odstotno. Tudi napovedi za prihodnje so bolj optimistične za 9,6-milijonsko Švedsko, ki ji od leta 2006 vlada desnosredinska koalicija, kot za 5,6-milijonsko Dansko, kjer od leta 2011 vlada leva koalicija. Švedska naj bi imela leta 2014 2,8-odstotno, leta 2015 pa 3,5-odstotno rast, Danska pa 1,7-odstotno rast leta 2014 in 1,8-odstotno rast leta 2015.

Danska se je pri brezposelnosti odrezala bolje od severne sosede. V deželi legokock je bilo namreč novembra lani po podatkih Eurostata brezposelnih 6,9 odstotka ljudi, v deželi devetkratnih hokejskih prvakov pa osem odstotkov.

Skoraj vsak tretji Danec zaposlen v javnem sektorju Danska ima v primerjavi s Švedsko večji delež zaposlenih v javnem sektorju. Po podatkih študije Government at a Glance 2013 je Danska poleg Norveške po tem kazalniku na vrhu držav OECD, saj je imela leta 2011 v javnem sektorju zaposlenih okoli 30 odstotkov delovne sile (povprečje držav OECD je okoli 15 odstotkov) oziroma več kot 30 odstotkov, če prištejemo še zaposlene v državnih podjetjih.

Za nameček je Danska država, kjer število zaposlenih v javnem sektorju ne upada, ampak je ostalo približno enako kot leta 2001. Švedska pa je imela leta 2011 v javnem sektorju zaposlenih okoli 26 odstotkov ljudi, kar je okoli dva odstotka manj kot leta 2001. Neznatno je v primerjavi z južno sosedo tudi število zaposlenih v državnih podjetjih.

Glede na World Happiness Report (sl. Poročilo o svetovni sreči), ki so ga septembra lani objavili Združeni narodi in inštitut Earth Institute ameriške univerze Columbia, je Danska najsrečnejša država na svetu. Švedska je na tej lestvici na petem mestu.

V najsrečnejši državi na svetu ljudje zgodaj umirajo Je pa zanimivo, da je v uradno najsrečnejši državi na svetu ljudje v povprečju dokaj hitro umrejo. Pričakovana življenjska doba je namreč na Danskem zanjo malce skromnih 79 let, kar je manj od Švedske (81,6 leta), pa tudi na primer od Slovenije (79,5 leta). Na stari celini imajo v povprečju najdaljšo pričakovano življenjsko dobo Švicarji, in sicer 82,5 leta.

Zato ne preseneča, da je na zadnji lestvici indeksa človekovega razvoja (Human Development Index), ki jo vsako leto objavljajo Združeni narodi, Danska na razmeroma nizkem, 15. mestu (indeks 0,901). Precej višje je Švedska, in sicer na sedmem mestu z indeksom 0,916. Prva je najbogatejša skandinavska država, Norveška (indeks 0,955).

Danski od leta 2011 vlada leva koalicija, vodi jo socialdemokratka Helle Thorning Schmidt, ki je postala svojevrstna zvezda po razvpitem "selfieju" z ameriškim predsednikom Barackom Obamo na pogrebu nekdanjega južnoafriškega predsednika Nelsona Mandele.

Danska niža visoke davke in se odpoveduje starim virom energije Thorning-Schmidtova je pozornost, sicer manjšo kot s "selfiejem", vzbudila tudi lani z napovedjo spodbujanja gospodarske rasti z nižanjem davkov, kar je bilo v nasprotju s tedanjimi smernicami višanja. Tako bo Danska do leta 2016 znižala davek od dobička s 25 na 22 odstotkov, omilila pa bo tudi davek na energijo in dajatve, povezane z energijo. Poslovil se je davek na gazirane pijače.

Vsekakor je Danska kljub malce nižji gospodarski rasti še vedno eno od najuspešnejših in najbolj sodobnih evropskih gospodarstev. Je uspešna izvoznica industrijskih izdelkov, kmetijskih pridelkov in energije.

Prav na energetskem področju je vodilna pri nadomeščanju starih virov energije z obnovljivimi viri (zlasti je razvito pridobivanje energije s pomočjo vetra, za kar ima zaradi svoje zemljepisne lege skoraj idealne naravne pogoje). Že zdaj polovica danske energije prihaja iz obnovljivih virov, do leta 2050 pa naj bi se Danska popolnoma odpovedala pridobivanju energije iz premoga, zemeljskega plina in nafte.

Danska – Silicijeva dolina na področju razvoja kmetijstva Pred dnevi je predsednik Slovenije Borut Pahor poudaril, da bi morala Slovenija postati evropska Silicijeva dolina. Danska, ki letno izvozi v tujino hrano v vrednosti okoli 16 milijard evrov, je že zdaj nekakšna Silicijeva dolina na področju kmetijstva. Kot piše nemški Manager Magazin, v tej skandinavski državi uspeha željni znanstveniki, pogumni mladi podjetniki in veliki koncerni skupaj razvijajo nove izdelke, ki povečujejo uspešnost danskega kmetijstva.