Nedelja, 17. 8. 2025, 13.35
1 ura, 3 minute
Putin po navedbah Witkoffa pristal na varnostna jamstva za Ukrajino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,51
Vladimir Putin in Steve Witkoff
Ruski predsednik Vladimir Putin se je na petkovem srečanju z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom strinjal z ameriškimi in evropskimi varnostnimi jamstvi za Ukrajino, podobnimi kolektivni obrambi Nata, je danes dejal odposlanec ZDA Steve Witkoff. Dodal je, da je Rusija nekoliko popustila glede petih ukrajinskih regij, pri čemer podrobnosti ni podal.
"Uspeli smo doseči naslednjo koncesijo: da lahko ZDA ponudijo zaščito, podobno 5. členu (Severnoatlantske pogodbe), kar je eden od glavnih razlogov, zakaj si Ukrajina želi članstva v Natu," je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP za televizijo CNN povedal Steve Witkoff.
Dodal je še, da je Rusija nekoliko popustila glede petih ukrajinskih regij. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP gre najverjetneje za Doneck, Lugansk, Herson, Zaporožje in Krim.
Tudi Donald Trump je danes na družbenem omrežju Truth Social pozdravil "velik napredek" glede konflikta, pri čemer podrobnosti ni navedel. Ameriški državni sekretar Marco Rubio pa je posvaril pred novimi sankcijami, če ne bo dosežen mirovni sporazum.
Witkoff medtem pričakuje produktivne pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in evropskimi voditelji v ponedeljek v Washingtonu. "Upam, da bomo imeli v ponedeljek produktivno srečanje, da bomo dosegli resnično soglasje, da se bomo lahko vrnili k Rusom in pospešili ta mirovni sporazum ter ga sklenili," je dodal.
Trump je po petkovem srečanju s Putinom izjavil, da je najboljši način za konec vojne sklenitev mirovnega dogovora. Kot je pojasnil v objavi na omrežju Truth Social, bi mirovni dogovor končal vojno, medtem ko dogovori o prekinitvi ognja pogosto ne zdržijo.
Po poročanju medijev naj bi Putin na srečanju kot pogoj za končanje vojne zahteval umik ukrajinskih sil iz Donecka in Luganska. Ob tem naj bi omenil možnost zamrznitve frontne črte v južnih regijah Herson in Zaporožje.
Po pisanju časnika New York Times, ki se sklicuje na dva evropska uradnika, je Trump evropskim sogovornikom povedal, da podpira načrt za sklenitev miru, po katerem bi Ukrajina Rusiji odstopila ozemlja, ki so jih v času vojne zasedle ruske sile.
Z Zelenskim v Washington tudi več evropskih voditeljev
Voditelji več evropskih držav, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, bodo z ukrajinskim predsednikom Zelenskim v ponedeljek odpotovali v Washington, je danes dejala von der Leyen. V ZDA bodo na pogovore o Ukrajini odpotovali še voditelji Nemčije, Združenega kraljestva, Francije, Italije, Finske in zveze Nato.
"Danes popoldne bom v Bruslju sprejela Zelenskega. (...) Na prošnjo predsednika Zelenskega se bom jutri v Beli hiši pridružila srečanju s predsednikom Trumpom in drugimi evropskimi voditelji," je na omrežju X zapisala Ursula von der Leyen. Kmalu zatem so v Berlinu potrdili, da bo v Washington odpotoval tudi nemški kancler Friedrich Merz.
Poleg von der Leyen in Merza bodo v Washington odpotovali še francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer, italijanska premierka Giorgia Meloni, finski predsednik Alexander Stubb in generalni sekretar Nata Mark Rutte. Pogovori bodo po navedbah urada francoskega predsednika spodbudili sodelovanje med Evropo in ZDA z namenom "doseganja pravičnega in trajnega miru, ki bo zaščitil interese Ukrajine in varnost Evrope".
Zelenski bo v ponedeljek odpotoval v Washington na pogovore z Donaldom Trumpom o končanju vojne v Ukrajini. Njegov obisk bo sledil pogovoru s Trumpom, v katerem ga je ta seznanil z vsebino petkovega srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom na Aljaski. Zelenski je pred srečanjem voditeljev ZDA in Rusije opozarjal, da dogovora o Ukrajini ni mogoče skleniti brez nje. Trump in Putin medtem na petkovem srečanju konkretnih rezultatov nista dosegla.
V soboto zvečer je sicer Zelenski na družbenih omrežjih zapisal, da Rusija z zavračanjem dogovora o prekinitvi ognja zapleta prizadevanja za končanje vojne. "Vidimo, da Rusija zavrača številne pozive k prekinitvi ognja in še ni določila, kdaj bo prenehala ubijati. To zapleta razmere," je opozoril.
"Če jim primanjkuje volje za izvedbo preprostega ukaza, da končajo napade, bo morda potrebno veliko truda, da Rusija pridobi voljo za izvedbo veliko večjega projekta - mirnega sobivanja s svojimi sosedami v prihodnjih desetletjih," je dodal.
Medsebojni napadi se nadaljujejo
Rusija in Ukrajina sta ponoči nadaljevali medsebojne napade z brezpilotnimi letalniki. Po navedbah ukrajinske vojske je Moskva izvedla napade s 60 droni in raketo iskander. Rusko obrambno ministrstvo pa je poročalo o napadih s 46 ukrajinskimi droni.
