ZDA sklenile, da Hongkong nima več avtonomije

Sprememba posebnega statusa Hongkonga bo prizadela trgovinske odnose z ZDA in običajne prebivalce Hongkonga, ki bodo želeli potovati v ZDA. Ameriški ukrep lahko ogrozi status mesta kot finančnega sedeža regije oziroma enega od finančnih centrov celotne Azije, prek katerega s tujimi državami in podjetji uspešno posluje tudi Peking, poroča STA.

"ZDA so nekoč upale, da bo svoboden in cvetoč Hongkong predstavljal model za avtoritativno Kitajsko. Zdaj je jasno, da si Kitajska prireja Hongkong po svoji podobi. Nobena razumna oseba ne more trditi, da Hongkong danes uživa visoko stopnjo avtonomije. ZDA stojijo ob strani prebivalcem Hongkonga," je po poročanju STA dejal državni sekretar Mike Pompeo.

Kitajski kongres potrdil zakon o nacionalni varnosti v Hongkongu

Kitajski ljudski kongres je danes potrdil predlog zakona o nacionalni varnosti v Hongkongu, v skladu s katerim bo na območju kaznivo spodkopavati oblast Pekinga.

Peking želi z zakonom vzpostaviti in izboljšati pravne sisteme in mehanizme za zaščito nacionalne varnosti v Hongkongu. Zakon med drugim prepoveduje izdajstvo, prevrat, odcepitev, tuje vmešavanje in upor. Nekdanja britanska kolonija bi ga morala v skladu z ustavo sprejeti sama, vendar ji zaradi nasprotovanja javnosti to ni uspelo.

Izbruhnili novi protesti

Kitajska se je odločila zakon uveljaviti po več mesecih množičnih in občasno tudi nasilnih prodemokratičnih protestov, ki so v nekdanji britanski koloniji potekali lani. Predlog zakona je sprožil nov val protestov, na katerih so tudi v sredo izbruhnili spopadi. Aretiranih je bilo več sto ljudi. Varnost je bila na ulicah Hongkonga močno poostrena tudi danes.

Kitajski ljudski kongres je zakon potrdil na zadnji dan letnega zasedanja. Predlog se sedaj seli v stalni komite komunistične partije, ki naj bi zasedal junija, in bi lahko postal dokončno uzakonjen do avgusta, poroča britanski BBC.

Načrti so bili po poročanju nemške tiskovne agencije dpa deležni kritik tujih vlad, vlagateljev in hongkonških protestnikov, ki menijo, da Kitajska odpravlja svoboščine, obljubljene mestu ob njegovi predaji Kitajski iz rok Velike Britanije leta 1997. Prebivalci Hongkonga se bojijo nadaljnjega poseganja v svojo avtonomijo in konca svojih pravic in svoboščin.

Novice V Hongkongu protestirali proti spornemu zakonu o varnosti

ZDA so v času prejšnjih protestov v Hongkongu lani sprejele zakon, po katerem mora državni sekretar poročati, ali ima Hongkong še vedno visoko stopnjo avtonomije, da lahko zaradi tega ohrani poseben status v odnosih z ZDA. Pompeo je zdaj poročal, da je nima več.

Ameriško-kitajski odnosi na dnu

Pompeov ukrep še bolj zaostruje odnose med ZDA in Kitajsko, ki so padli na dno tudi zaradi pandemije covid-19. Predsednik ZDA Donald Trump je uvodoma hvalil kitajski odgovor na izbruh epidemije, preden je ta postala pandemija in je prišla tudi v ZDA. Zdaj skupaj s Pompeom krivi Kitajsko za okužbe in smrti v ZDA ter po svetu.

ZDA in Kitajska so šele januarja sklenile premierje v trgovinski vojni, ki jo je začel Trump z uvajanjem dodatnih carin na kitajski uvoz. Trgovina med ZDA in Hongkongom je ocenjena na letno vrednost 67 milijard dolarjev in Trumpova vlada lahko v prihodnje uvede višje carine tudi za uvoz iz Hongkonga.

Predstavniški dom kongresa je kmalu za Pompeovim sporočilom s 413 glasovi proti enemu potrdil predlog zakona za uvedbo sankcij proti kitajskim državnim uradnikom, ki so vpleteni v kršenje človekovih pravic Ujgurom v provinci Xinjiang. Senat je podoben predlog že potrdil, zdaj pa ga mora podpisati še Trump, ki se še ni odločil, piše STA.

Strankarskih prepirov tokrat v predstavniškem domu ni bilo, čeprav je bil predlog prvič do zdaj potrjen z glasovanjem prek pooblaščencev. Demokratska večina je zaradi pandemije covid-19 spremenila pravila in dovolila, da lahko določen kongresnik, ki je v Washingtonu, glasuje tudi v imenu številnih drugih kolegov, ki lahko ostanejo na varnem doma. Republikanska manjšina je zaradi spremembe pravila vložila tožbo.