ZDA nadaljujejo lov za švicarskimi bankirji

Američani imajo s številnimi državami, med drugimi s Francijo, Nemčijo, Italijo, Avstrijo in Anglijo, podpisane sporazume o izročitvah. Na tej podlagi lahko ameriški organi pregona prek Interpola povsem legalno zahtevajo izročitve švicarskih bankirjev, ki jih sumijo, da so ameriškim državljanom pomagali pri davčnih utajah. To je za švicarske medije potrdila tudi Denise Chervet, generalna sekretarka švicarske zveze bančnih uslužbencev. Nevarnost izročitve preti okoli deset tisoč uslužbencem enajstih bank, ki jih ameriške oblasti preiskujejo zaradi pomoči pri davčnih utajah ameriških davkoplačevalcev. Chervetova je v zvezi s tem povedala, da bančni uslužbenci, ki so imeli neposreden stik z ameriškimi komitenti, tvegajo možnost aretacije na podlagi kršitve ameriške davčne zakonodaje oziroma zaradi prisostvovanja pri davčnih utajah. Uslužbence, ki niso imeli neposrednega stika s strankami, pa lahko v kazenske postopke vseeno vpokličejo kot priče. Preiskavam pa se očitno ne morejo izogniti niti družinski člani vpletenih. Dva najstnika, ki sta nedavno v ZDA potovala na obisk k starim staršem, so na meji pridržali in ju šest ur zasliševali o tem, kje je in kaj počne njun oče, bankir iz Ženeve.

Negotova usoda bankirjevŠvicarska vlada je na podlagi pritiskov Združenih držav že aprila enajst bank pooblastila, da Američanom predajo podatke o svojih zaposlenih. Od takrat je ameriško pravosodno ministrstvo prejelo že več kot deset tisoč dokumentov o korespondenci in telefonskih klicih med bančnim osebjem in ameriškimi komitenti. Na podlagi teh podatkov so nato identificirali določene zaposlene. Zaposleni, ki jih o tem niso obvestili, so začeli tožbe proti bankam in švicarski vladi.

Odvetnik Douglas Hornung, ki v teh primerih predstavlja 40 bančnih uslužbencev, je povedal, da zaradi negotove situacije svojim strankam trenutno odsvetuje potovanja v tujino. Spor se je sicer začel že leta 2009, ko so banki UBS naložili kazen v višini 780 milijonov dolarjev (634 milijonov evrov) zaradi pomoči pri davčnih utajah ameriških državljanov. Švicarska vlada se sicer zagovarja, da je bila predaja podatkov način samoobrambe in da vsa odgovornost leži pri vodstvu bank, ki je sploh omogočalo sodelovanje pri davčnih utajah.

Tudi v Nemčiji ogorčeni nad davčnimi utajamiTudi vodja nemške levosredinske opozicije Sigmar Gabriel je nedavno ostro kritiziral švicarske banke, saj so te vpletene tudi v davčne utaje nemških državljanov."Soočamo se z organiziranim kriminalom švicarskih bank, ki delujejo v Nemčiji," je v nedeljo izjavil v zelo ostrem radijskem intervjuju. Gabriel, ki se bo naslednje leto z Angelo Merkel spopadel za kanclerski stolček, načrtuje kampanjo, v kateri bo prav kritika bank in velikih davčnih utaj ena osrednjih tem. Ob tem je dodal, da bi lahko za tovrstne kršitelje kazen znašala tudi do 10 let zapora.

Prvak Socialdemokratov ob tem poziva, da naj bodo pri obravnavanju davčnih utaj pri svojih odzivih tudi Nemci tako neizprosni kot Američani in da jim pri soočanju s temi problemi manjka poguma. Švicarji so se na te obtožbe odzvali jezno in jih označujejo za povsem neutemeljene. V začetku tega leta pa so izdali celo zaporne naloge za tri nemške davčne preiskovalce, ki jih obtožujejo kupovanja zaupnih podatkov. Na švicarskih bančnih računih se sicer nahaja več kot 1,6 bilijona evrov premoženja.