Zakaj Slovenija v Evropi ni obogatela

Leta 2004 se je EU začela širiti – 1. maja tega leta je v to evropsko povezavo vstopilo kar deset držav. Če odštejemo sredozemska otoka Malto in Ciper, so bile to nekdanje komunistične države, ki so po zlomu socializma odšle na pot tržnega gospodarstva: Slovenija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska in Slovaška.

Slabo izkoriščeno desetletje Tega leta je nove članice sprejemalo tudi vojaško zavezništvo zahodnega sveta – Nato. 29. marca so članice severnoatlantskega zavezništva postale Slovenija, Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija in Slovaška.

Kako je Slovenija gospodarsko izkoristila vstop v Nato in v obljubljeno povezavo Evropsko unijo? Če primerjamo Slovenijo in devet drugih držav, ki so istočasno vstopile v EU, ter prištejemo še Bolgarijo in Romunijo, ki sta članici postali leta 2007, vendar sta v Nato vstopili istočasno s Slovenijo, lahko ugotovimo, da je to desetletje naša država izkoristila najslabše.

Največji skok je naredil Romunija, najslabšega Slovenija Po podatkih Svetovne banke se je bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči, v dvanajstih državah, ki so ob velikem poku vstopile v evroatlantske povezave med letoma 2004 in 2012, v povprečju povečal za 62 odstotkov.

Največji skok je naredila najrevnejša Romunija, ki je svoje bogastvo podvojila, najslabše pa se je odrezala Slovenija, ki je svoje bogastvo povečala le za 28 odstotkov. Slovenija je sicer še vedno najbogatejša med t. i. tranzicijskimi državami, a njena prednost vztrajno kopni.

Desetletje po vstopu Slovenije v EU lahko glede na gospodarsko rast razdelimo na dve obdobji. V prvem obdobju med letoma 2004 in 2008 je BDP krepko rastel, najbolj leta 2007, ko je dosegel sedem odstotkov. Leta 2008 je BDP na prebivalca po podatkih Eurostata dosegel 91 odstotkov povprečja EU.

Velik padec leta 2009 Nato se je leta 2009 slovensko gospodarstvo skrčilo kar za 7,9 odstotka, BDP je v letih 2010 (1,2 odstotka) in 2011 (0,6 odstotka) zrasel, a precej skromneje kot pred krizo, v letih 2012 (–2,5 odstotka) in 2013 pa spet padel (–1,1 odstotka). V zadnjem lanskem četrtletju je bila gospodarska rast v naši državi po podatkih Sursa 2,1-odstotna. Po zimski napovedi Evropske komisije se bo letos slovensko gospodarstvo skrčilo za 0,1 odstotka, prihodnje leto pa zraslo za 1,3 odstotka.