Zakaj lahko mladi Francozi le sanjajo o stalni službi

Ko je 24-letna Francozinja Marine v Parizu dobila službo v velikem kozmetičnem podjetju, je mislila, da ji je uspelo. Toda ko je prišla iz domačega Marseilla v francosko prestolnico, ji delodajalec ni hotel dati stalne službe, ampak le pogodbeno delo za eno leto.

Do stanovanja s ponarejeno osebno izkaznico Ker nima službe za nedoločen čas, ni mogla najeti stanovanja. Zato je je stanovanje na obrobju Pariza najela s ponarejeno osebno izkaznico in se pretvarjala, da je študentka. Poleg tega sta se morala njuna starša pri stanodajalcu obvezati, da bosta poroka hčerki, piše Reuters.

Marine ima delo za določen čas (Contrat a Duree Determinee po francosko, s kratico CDD), hrepeni pa po delu za nedoločen čas (Contrat a Duree Indeterminee, s kratico CDI). Mladih Francozov, kot je Marine, za katere delo za nedoločen čas vse bolj postajajo neuresničljive sanje, je vse več.

Zlati časi služb za nedoločen čas Leta 1982 je imelo kar 95 odstotkov francoskih delavcev delo za nedoločen čas (CDI), leta 2012 je imelo CDI še 86,5 odstotka delavcev. Med mlajšimi od 25 let jih je imelo leta 2012 delo za nedoločen čas le 48 odstotkov. Vsi drugi so se morali sprijazniti z delom za določen čas.

Po letošnjih podatkih je bilo od vseh letos sklenjenih delovnih razmerjih v Franciji kar 80 odstotkov sklenjenih za določen čas, samo 20 odstotkov pa za nedoločen čas.

Starejša generacija zaščitena pred odpuščanjem Če je trg dela zelo neizprosen za mlade Francoze, ki vstopajo na trg dela, pa so tisti, ki že imajo delo za nedoločen čas, zelo zaščiteni. Delodajalec zelo težko odpusti redno zaposlenega – podjetja morajo biti pripravljena na dolgoletne sodne spore na delovnem sodišču in pogosto je treba plačati odpravnine.

Kritiki francoske delovne zakonodaje, kot je OECD, so prepričani, da je francoski tog trg dela odgovoren za nizko gospodarsko rast v državi. Zato mora po njihovem mnenju Francija, tako kot druge južnoevropske države, uveljaviti reformo trga dela.

Hollandove prazne obljube Francija se zaradi togega trga dela tudi sooča z visoko brezposelnostjo. Zdajšnji predsednik, socialist Francois Hollande, je pred volitvami leta 2012 obljubljal mladim nezaposlenim Francozom, da jim bo našel delo v javnem sektorju. Svojih obljub po volitvah seveda ni mogel uresničiti.

Po podatkih Eurostata je bilo decembra lani brez dela 10,2 odstotka Francozov. Za primerjavo: povprečje EU je devet odstotkov, v Sloveniji je bila brezposelnost 8,8-odstotna, na Češkem in Nemčiji, ki sta državi z najnižjo stopnjo brezposelnosti na stari celini, pa le 4,5 odstotka.

Kritike sindikatov: večja neenakost in revščina Nasprotniki reforme trga dela (sindikati in politična levica) pa so prepričani, da bi bolj prožna delovna zakonodaja v Franciji povečala revščino in neenakost.

Reformna zakonodaja bi po mnenju kritikov vladnega predloga v Franciji – tako kot v Nemčiji in Veliki Britaniji – le ustvarila več slabo plačanih delovnih mest, služb za polovični delovni čas in tako imenovanih pogodb brez delovnih ur, po katerih delodajalec nima obveznosti, da zaposlenemu zagotovi delo.