Zakaj lahko begunci odločijo grške volitve

Grčija je od leta 2010, ko se je razkrila njena katastrofalna prezadolženost, veljala za bolnika Evrope, ki lahko pokoplje ne samo evroobmočje, ampak tudi usodno zamaje EU. Toda zdaj Grčija s tem, da je nekakšni mehki trebuh "trdnjave Evrope", veliko bolj kot evro ogroža schengenski sporazum, ki je prinesel svobodo gibanja znotraj EU.

Grška razpoka v "trdnjavi Evropa" Egejska država, ki mora po schengenskem sporazumu varovati zunanje meje EU, je namreč vstopna država za nezakonite migrante in begunce, ki skušajo po tako imenovani balkanski poti priti v Srednjo Evropo ter nato v Nemčijo in Švedsko. Grčija je sicer pred leti – tako kot zdaj Madžarska – že postavila 12-kilometrsko ograjo na kopenski meji s Turčijo. Celotna kopenska meja s Turčijo je dolga okoli 218 kilometrov, toda večji del države, 206 kilometrov, razmejuje reka Evros (v slovanskih jezikih je ta reka bolj znana pod imenom Marica). Številni migranti so skušali nezakonito prečkati reko, a jih je veliko utonilo ali umrlo zaradi podhladitve.

Selitev narodov v Egejskem morju Toda to poletje je glavni val migrantov udaril po grških otokih, številni so le lučaj oddaljeni od turške obale. Od tu migranti iz Afganistana, Iraka, Pakistana, Bangladeša in Irana ter begunci iz Sirije s čolni, tudi gumijastimi, odhajajo proti Grčiji.

Pravi množični naval se je zgodil letos poleti. Po grških podatkih je na grške otoke letos prišlo več kot 230 tisoč migrantov in beguncev. Od tu jih grške oblasti skušajo čim prej prepeljati na celino, od koder nadaljujejo pot proti severu. Toda zaradi velikega števila, pri čemer dnevno prihaja okoli dva tisoč migrantov, grške oblasti vse težje nadzorujejo stanje.

Vse bolj napete razmere na grških otokih Domačini na grških otokih so vse bolj nejevoljni zaradi prisotnosti migrantov, hočejo, da jih oblasti čim prej odpeljejo na celino. Otočani na Kosu, ki ga letno obišče okoli 1,1 milijona turistov, tudi ostro nasprotuje temu, da bi na otoku postavili begunsko taborišče.

Dogajajo se tudi spopadi med samimi migranti ter med migranti in policijo. Na otoke naj bi prihajalo vse več članov neofašistične Zlate zore, ki naj bi organizirali napade na migrante. Kot piše spletna stran avstralske javne televizije, je na otoku Kos okoli 200 mladih Grkov organiziralo patrulje, menda zato, da bi varovali turiste pred migranti. Prav ti mladeniči naj bi napadali migrante.

Je Cipras spodbujal migrante in begunce? Ne samo Zlata zora, z begunsko tematiko skušajo volilne glasove nabirati tudi komunisti. Tako je prvi mož grških komunistov Dimitris Kucumpas v predvolilnem soočenju v primeru svoje zmage napovedal prevoz vseh migrantov in beguncev iz Grčije v ciljne države. Čolne in ladje za njihov prevoz bi morala priskrbeti Evropska komisija.

Prvi mož desnosredinske Nove demokracije Vangelis Meimarakis je v televizijskem predvolilnem soočenju vodjo Sirize Aleksisa Ciprasa obtožil, da je spodbujal begunce iz Sirije in migrante iz drugih držav, anj pridejo v Grčijo. To spodbujanje naj bi sprožilo poletni množični val na grške otoke.

Cipras: Grčija brez evropske pomoči ne bo zmogla varovati meje Prvi mož grških konservativcev grške volivce, ki bi vse nezakonite migrante takoj izgnal oziroma vrnil v Turčijo, tudi opozarja, da se migrantsko-begunski val še ni končal, saj naj bi se na pot proti Evropi pripravljalo okoli 2,5 milijona Sircev.

Cipras, ki je bil grški premier od konca januarja letos do avgusta, kritike zavrača in trdi, da so migracije svetovni pojav. Kot opozarja, Grki brez pomoči EU niso sposobni obvladati razmer: "Grška obalna straža ne more sama nadzirati 16.500 kilometrov grške pomorske meje, tudi če bi tja poslali celotno grško vojaško ladjevje." Potrebna bo večja pomoč evropske mejne agencije Frontex, trdi vodja Sirize.

Grčija in dublinski sporazum Po dublinskem sporazumu bi morala Grčija kot prva članica EU, v katero vstopajo begunci, reševati prošnje za azil. Toda glede na Eurostatove podatke iz lanskega leta, da je v 11-milijonski Grčiji za azil zaprosilo le 9.430 ljudi (za primerjavo: na Madžarskem je lani za azil zaprosilo več kot 42 tisoč ljudi), Grki v nasprotju z dublinskim sporazumom mirno spuščajo migrante in begunce proti severu.

Ne samo migranti in begunci, ki so komaj prišli v Grčijo, na pot proti severu celine se je – kot piše nemški tednik Focus – podalo tudi veliko tujih delavcev, na primer Pakistancev, ki že leta živijo v Grčiji, zaradi krize pa iščejo boljše priložnosti. Tudi vse več Albancev, ki zaprošajo za azil v Nemčiji, naj bi bilo povezanih z grško krizo, saj je pred krizo veliko Albancev delalo v gradbeništvu in kot sezonski poljedelski delavci.

Bo migrantsko-begunska tema določila zmagovalca? Glede na to, da sta po javnomnenjskih anketah Siriza in Nova demokracija tesno skupaj (obema strankama ankete napovedujejo nekje od 25 do 30 odstotkov glasov), utegne migrantsko-begunska kriza določiti zmagovalca volitev. Vprašanje je tudi, koliko lahko dobi Zlata zora. Po anketah ima ta stranka okoli šest odstotkov glasov, kar zadošča za tretje mesto.