Švica je še vedno mati vseh davčnih oaz. Sledita ji Hongkong in ZDA. Od evropskih držav sta med prvo deseterico še Luksemburg na šestem in Nemčija na osmem mestu. Slovenija je na 88. mestu.
Lestvico davčnih oaz oziroma lestvico indeksa finančne tajnosti pripravlja Mreža za davčno pravičnost (Tax Justice Network/TJN). To mednarodno mrežo, katere sedež je uradno v Belgiji, sestavljajo strokovnjaki in aktivisti, ki se bojujejo proti davčnim utajam in oazam. Med privrženci mreže je tudi znani francoski sociolog in ekonomist Thomas Piketty, ki se med drugim zavzema za globalni davek na bogastvo.
Prva deseterica davčnih oaz:
1. Švica
2. Hongkong
3. ZDA
4. Singapur
5. Kajmanski otoki
6. Luksemburg
7. Libanon
8. Nemčija
9. Bahrajn
10. Združeni arabski emirati
Zakaj Velika Britanija ni na prvem mestu
Velika Britanija je na 15. mestu, toda če bi skupaj združili vse davčne oaze (Kajmanski otoki, Bermudi, Jersey, Deviški otoki …), ki so del mreže s sedežem v londonskem Cityju, bi bila na prvem mestu Velika Britanija, ne Švica, poudarjajo v TJN.
Slovenija je na lestvici, na kateri je 92 ocenjenih držav, na 88. mestu. Pred nami (ali za nami, odvisno od zornega kota) so vse naše sosede: Avstrija je na 24. mestu, Italija na 58. mestu, Madžarske pa 84. mestu. Hrvaška ni vključena v lestvico.
Lovci na davčne oaze dobro ocenili Slovenijo
Merilci indeksa finančne tajnosti (ta vključuje oceno sodelovanja države pri mednarodnem odkrivanju davčnih utaj, učinkovitost davčne zakonodaje ter preglednost delovanja podjetij in ustanov) so Slovenijo glede na njeno nizko uvrstitev na lestvici dobro ocenili.
V TJN so med drugim malce bolj kritični le glede tajnosti lastnikov javnih delniških družb oziroma zato, ker podrobnosti o lastništvu niso javno objavljene na spletu.
Koliko denarja je skritega v davčnih oazah
Kot ocenjujejo v TJN, je v davčnih oazah pred davkarijami skritih od 19 do 29 bilijonov evrov denarja, ki bi ga lahko država porabile v javne namene. Na leto se iz držav v davčne oaze prelije od 900 milijard do 1,5 bilijona evrov. Odliv denarja v davčne oaze najbolj škodi državam v razvoju, medtem ko najbolj koristi bogatim članicam OECD, ki imajo zelo razvito off-shore finančno industrijo.