Zahodne države s pozivi k odstopu krepijo pritisk na al Asada

Zagrozile so tudi z zaostritvijo sankcij proti njegovemu režimu. Sirski predsednik je medtem zagotovil, da so vojaške operacije ustavljene, vendar pa so prodemokratični aktivisti njegove navedbe zanikali.

Za nadaljnjo zaostritev sankcij

Voditelji Francije, Nemčije in Velike Britanije so v skupni izjavi ostro obsodili krvavo zadušitev miroljubnih protestov in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih v minulih mesecih storile sirske varnostne sile. Ob tem so al Asada pozvali, naj se sooči s tem, da sirsko ljudstvo zavrača njegov režim, in da naj odstopi s položaja.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy, nemška kanclerka Angela Merkel in britanski premier David Cameron so se tudi zavzeli za nadaljnjo zaostritev sankcij EU proti al Asadovemu režimu.

"Obljube so izgubile verodostojnost"

K odstopu al Asada je v imenu EU pozvala tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton. "Obljube po reformah sirskega predsednika so izgubile vsakršno verodostojnost, saj reforme pod stalnim zatiranjem ne morejo delovati," je menila Ashtonova. EU po njenih besedah tudi že pripravlja nadaljnje korake za razširitev sankcij proti sirskemu režimu.

Obama: Čas je, da odstopi Poziv k odstopu al Asada je izrekel tudi ameriški predsednik Barack Obama. "Stalno smo ponavljali, da mora predsednik al Asad izvesti demokratično tranzicijo ali odstopiti. V dobrobit sirskega ljudstva, napočil je čas, da predsednik al Asad odstopi," je v Washingtonu dejal Obama. To je bil prvi jasen poziv ZDA al Asadu, naj odstopi.

Obama je ob tem tudi odredil nove sankcije proti Siriji. Sankcije predvidevajo zamrznitev celotnega premoženja sirske vlade, prepoved ameriških vlaganj in izvoz v Sirijo ter uvoz nafte in plina iz te države.

Asad zagotovil, da so vojaške operacije ustavljene Sirski predsednik je medtem generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu v telefonskem pogovoru zagotovil, da so vojaške operacije v sirskih mestih, kjer potekajo protivladni protesti, ustavljene.

Ban pa je ob tem izrazil zaskrbljenost ob zadnjih novicah o nadaljevanju vsesplošnih kršitev človekovih pravic in prekomerne uporabe sile nad civilisti. Poudaril je, da se morajo vse vojaške operacije in množične aretacije takoj ustaviti, so sporočili iz ZN.

Iz Sirije še vedno poročajo o nasilju

Iz Sirije pa so kljub temu prihajale novice o nasilju. Po navedbah aktivistov so varnostne sile v sredo ubile okoli 20 ljudi in izvedle obsežne aretacije. O novih žrtvah so poročali tudi iz mest Homs in Hama. Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice je bila v četrtek večina predelov sicer Sirije mirna, o streljanju so poročali le iz Latakije.

Zločin proti človečnosti? Svet ZN za človekove pravice je v poročilu opozoril na hude kršitve človekovih pravic v Siriji. V četrtek objavljenem poročilu je zapisal, da bi nasilne zadušitve protestov v Siriji s strani sirskih varnostnih sil, ki so med drugim izvajale usmrtitve civilistov in mučile zapornike, lahko pomenile zločin proti človečnosti.

Svet za človekove pravice je Varnostni ZN svet ob tem pozval, naj razmisli o predaji zadeve glede kršitev človekovih pravic v Siriji Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC).

22 strani dolgo poročilo, ki ga je pripravila 13-članska ekspertna komisija, zajema obdobje med 15. marcem in 15. julijem. Poročilo naj bi na četrtkovem zasedanju VS ZN predstavila komisarka sveta za človekove pravice Navi Pillay.

Izredno zasedanje bo 22. avgusta Svet ZN za človekove pravice bo o nasilju v Siriji sicer razpravljal 22. avgusta. K izrednemu zasedanju na to temo je pozvalo 24 njegovih članic, vključno s članicami EU, ZDA in vsemi štirimi arabskimi državami - Jordanijo, Kuvajtom, Savdsko Arabijo in Katarjem.