Ponedeljek, 4. 4. 2022, 12.21
2 leti, 9 mesecev
Toliko plina bi lahko Slovenija dobavila s terminala na Krku
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,56
31
Zmogljivost terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na Krku so nedavno povečali z 2,6 na 2,9 milijarde kubičnih metrov plina na leto.
Hrvaška bo po nedavnem povečanju zmogljivosti plinskega terminala na Krku za 300 milijonov kubičnih metrov na leto v kratkem objavila razpis za zakup teh količin. Slovenija se zanima zanje in bi lahko z njimi že letos pokrila okoli tretjino potreb brez nadgradnje omrežja, je danes na Krku dejal infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Poleg tega ruski energetski gigant Gazprom danes namerava zahodni Evropi dobaviti skoraj 108,3 milijona kubičnih metrov plina, saj je povpraševanje zaradi mraza veliko. Današnja predvidena dobava je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa na zgornji meji pogodbene vrednosti.
Zmogljivost terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na Krku so nedavno povečali z 2,6 na 2,9 milijarde kubičnih metrov plina letno. Medtem ko je 2,6 milijarde kubičnih metrov že zakupljenih do leta 2027, bo za novih 250–300 milijonov kubičnih metrov v kratkem objavljen razpis, je dejal hrvaški minister za energetiko Tomislav Ćorić.
Slovenijo zelo zanima dobava teh količin. "Ko bo razpis objavljen, morajo slovenski dobavitelji, eden od ključnih je Geoplin, in hrvaška podjetja okrepiti dogovore in verjamem, da se bo posel tudi sklenil," je v izjavi za medije po srečanju s hrvaškim ministrom, pristojnim za energetiko, Tomislavom Ćorićem na hrvaškem otoku Krk dejal Vrtovec.
Minister @JernejVrtovec: "Pričakujemo, da bo v kratkem objavljen razpis za proste kapacitete. Na ta način bi v Sloveniji zadostili približno eni tretjini potreb po plinu brez nadgradnje omrežja. Diverzifikacija dobave plina je naša prioriteta." pic.twitter.com/J6DLkm4uUK
— Ministrstvo za infrastrukturo (@mzi_rs) April 4, 2022
Za plin s Krka se zanima družba Geoplin
Razpis bo odprt za vse, so pa za zdaj potrdili zanimanje slovenske družbe Geoplin, je dodal. O morebitnem zanimanju drugih je dejal, da so prenosne zmogljivosti na Madžarsko trenutno že polno zasedene. Slovenija bi s temi dodatnimi količinami po Vrtovčevih besedah zadostila okoli tretjini potreb po plinu, in to brez nadgradnje obstoječega omrežja, saj ima kompresorska postaja v Rogatcu zadostno zmogljivost.
Slovenija bi s tem pomembno zmanjšala odvisnost od dobave plina iz Rusije. "Dnevno se pogovarjamo o tem, kako razpršiti dobavo plina, in iščemo najboljše mogoče kombinacije, da si Slovenija zagotovi neodvisnost od dobave ruskega plina," je dejal Vrtovec. V tej luči je povedal, da se dogovarjajo tudi z Italijani in da obstaja možnost, da bi Slovenija znova uvažala tudi alžirski plin.
Bo Rusija zaprla plinsko pipico?
Gazprom, ki ga stopnjevanje spopadov v Ukrajini in spori glede ruske zahteve za plačilo plina v rubljih po poročanju dpa očitno ne prizadenejo, je v nedeljo v zahodnoevropske države dobavil 108,4 milijona kubičnih metrov plina. Povpraševanje po plinu je veliko tudi zaradi neznačilno hladnega aprilskega vremena.
Nadaljnja dobava plina sicer po poročanju dpa odpira več vprašanj, kot daje odgovorov. Po ruski invaziji na Ukrajino je Zahod proti Rusiji uvedel številne sankcije. Plin je bil iz sankcij izvzet, je pa Rusija večkrat namignila, da bi lahko v odgovor na sankcije zaprla plinsko pipo.
V petek so medtem začela veljati nova pravila, v skladu s katerimi morajo zahodne stranke pri ruskih bankah odpreti račune za izvedbo plačil.
31