Vsak deseti Islandec bo izdal knjigo

Morebiti je za to kriva dolga temna zima. Ali pa severnjaška tradicija pripovedovanja sag. Kakorkoli že, Islandija je svetovna rekorderka v številu pisateljev in izdanih knjig glede na število prebivalcev. Islandci imajo celo rek, da ima vsak Islandec v trebuhu knjigo, kar pomeni, da vsak Islandec prej ali slej napiše kakšno. V resnici jo vsak deseti.

"Ali je huda konkurenca? Seveda, še posebno ker živim z materjo in partnerjem, ki sta oba polno zaposlena pisca," je za BBC dejala mlada avtorica Kristin Eirikskdottir. "Toda skušamo se uskladiti tako, da knjige izdajamo v različnih letih."

V prestolnici Reykjaviku se je težko izogniti literaturi. Celo klopi v parkih imajo kode, ki jih lahko poskenirate in nato na svojem telefonu poslušate zgodbo. V prestolnici je vse polno pisateljev, tudi mednarodnih zvezd. "Tukaj so pisatelji cenjeni," je dejala Angla Magnusdottir, vodja Islandskega literarnega centra. "Tudi živijo precej dobro, nekateri celo prejemajo mesečno plačo. Pišejo vse od modernih sag, poezije, otroških knjig, erotičnih zgodb. V zadnjem času so najbolj popularni kriminalni romani." Kriminalni romani so sicer hit v vseh skandinavskih državah, toda na Islandiji jih napišejo in prodajo dvakrat več kot v sosednjih skandinavskih državah.

Zgodovinska tradicija pripovedovanja Kaj je torej povzročilo to knjižno eksplozijo? Islandska pokrajina je sicer s svojo dramatičnostjo idealno prizorišče za zgodbe, toda številni so prepričani, da je pravi razlog v zgodovini. "Smo narod pripovedovalcev. Ko je temno in mrzlo, ne morete početi nič drugega kot sedeti ob ognju in pripovedovati zgodbe," je dejal islandski pisatelj Solvi Bjorn Siggurdsson. "Zahvaljujoč poetičnim eddam – zbirki islandskih epov – in srednjeveškim sagam smo bili vedno obkroženi z zgodbami. Po neodvisnosti leta 1944 nam je literatura pomagala izoblikovati svojo identiteto."

Med najpopularnejšimi islandskimi pisci je gotovo Nobelov nagrajenec Halldor Laxness, njegova dela prodajajo na bencinskih črpalkah, njegov dom pa je pravo romarsko središče. "Ko je leta 1955 Laxness dobil Nobelovo nagrado, je Islandijo postavil na literarni zemljevid. Dal nam je samozavest, da lahko pišemo," je opozoril Siggurdsson.

Kriza kot kreativna injekcija Ko je leta 2008 nastopila finančna kriza, je islandska literatura dobila nov zagon. "Kriza nas je prizemljila in dala pisateljem pravo kreativno injekcijo – ugotovili smo, da ni vse le v sagah, in pisatelji so začeli naslavljati tudi politiko," je razložil pisec in komedijant Hallgrimur Helgason.

Množica pisateljev pa pomeni tudi velik pritisk na založnike. V tem delu leta prihaja božična poplava knjig, kar pomeni, da bo izšlo največ novih del v vsem letu. Vsako gospodinjstvo v Islandiji bo dobilo domov katalog novih knjig. In prav vsak Islandec bo za božično darilo dobil vsaj eno knjigo. "Celo kadar grem k frizerju, od mene ne želijo najnovejših tračev, temveč priporočilo za božične knjige," se je nasmejala Kristin Vidarsdottir, vodja projekta Unescova prestolnica literature.