Ponedeljek, 1. 2. 2021, 6.38
3 leta, 10 mesecev
Vojska izvedla državni udar in aretirala predsednika #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,64
7
Mjanmarska vojska je danes izvedla državi udar in aretirala predsednika države Vin Mjinta ter slavno politično zapornico in dejansko voditeljico države Aung San Su Či. Za leto dni je razglasila izredne razmere in naznanila, da je prevzela oblast. Čez leto dni obljublja nove volitve. Iz sveta že prihajajo prve obsodbe.
O dogajanju v državi je po poročanju STA med drugim najprej poročala vladajoča stranka Nacionalna liga za demokracijo (NLD), nato pa je prevzem oblasti prek svoje televizije potrdila tudi vojska. Kot je sporočila, voditelj države začasno postaja nekdanji general Mjint Sve. Dejanska oblast je sicer v rokah vrhovnega poveljnika vojske Min Aung Hlainga, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Vojska je poleg Aung San Su Či in predsednika Vin Mjinta aretirala tudi druge politične voditelje in ministre na dan, ko bi se moral na ustanovi seji sestati nov državni parlament. Za zdaj še ni jasno, kakšna usoda čaka novoizvoljene poslance, navaja STA.
Mjanmarska vojska obljublja, da bo po letu dni izrednih razmer izvedla nove volitve. Njihov zmagovalec bo nato prevzel vajeti države, so predstavniki vojske napovedali v nagovoru prek svoje televizije.
Tiskovna agencija AFP poroča, da so napetosti med vojsko, ki je državo vodila skoraj pol stoletja, in civilno vlado okrog domnevnih prevar na novembrskih volitvah. Volitve je zlahka dobila NLD, česar vojska, kot kaže, ne priznava. Vojaški vrh je že prejšnji teden zagrozil s prevzemom oblasti, dokler se ne uredijo volilne nepravilnosti.
Aung San Su Či je pred aretacijo državljane pozvala, naj zavrnejo vojaški udar.
Aung San Su Či je še pred prijetjem glede na izjave svoje stranke ljudi pozvala, naj zavrnejo udar. "Pozivam ljudi, naj ne sprejmejo tega, naj se odzovejo in protestirajo proti temu udaru vojske," je sporočila glede na izjavo, ki jo je na uradni strani na Facebooku objavila NLD.
Vojska prevzela nadzor nad komunikacijami
Po aretacijah je vojska prevzela nadzor nad komunikacijami v državi, ki so bile zelo omejene, zaprtih je bilo več omrežij mobilne telefonije. Po ulicah večjih mest so zakorakali vojaki. Komunikacijski kanali so medtem znova vzpostavljeni, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Iz sveta prihajajo prve obsodbe
Iz sveta se vrstijo obsodbe današnjega vojaškega udara. Med prvimi so se odzvale ZDA, ki so pozvale k ponovni vzpostavitvi demokracije in napovedale ukrepanje proti odgovornim.
"ZDA nasprotujejo vsakršnemu poskusu spreminjanja rezultatov zadnjih volitev ali oviranja demokratične prenosa oblasti v Mjanmaru in bodo ukrepale proti odgovornim, če ne odstopijo od teh dejanj," je v sporočilu zapisala tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki.
Mjanmarski predsednik Vin Mjint je zmagal na novembrskih volitvah.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je poleg tega pozval mjanmarsko vojsko, naj izpusti vse vladne predstavnike in družbenopolitične voditelje ter spoštuje voljo ljudi, ki so jo ti izrazili na volitvah 8. novembra lani.
Washington je tako kot številne države že pred nekaj dnevi pozval vojsko, naj se drži demokratičnih norm, potem ko je vrhovni poveljnik Min Aung Hlaing zagrozil z ukinitvijo ustave.
Dogajanje so ostro obsodili tudi v EU, kjer obenem pozivajo k izpustitvi priprtih. Tako predsednik Evropskega sveta Charles Michel kot visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell sta prek Twitterja ostro obsodila vojaški udar in pozvala k izpustitvi vseh priprtih. Zavzela sta se tudi za spoštovanje izida volitev. "Prebivalci Mjanmara hočejo demokracijo. EU jim stoji ob strani," je še dodal Borrell.
"Ponovno mora biti vzpostavljena legitimna civilna vlada, v skladu z državno ustavo in novembrskimi volitvami," je zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Dogajanje obsodili tudi Združeni narodi
Dogajanje je ostro obsodil tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. "Ti dogodki predstavljajo resen udarec demokratičnim reformam v Mjanmaru," je v izjavi sporočil njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.
K spoštovanju vladavine prava, reševanju sporov prek ustreznih mehanizmov in izpustitvi vse priprtih je mjanmarsko vojsko pozvala tudi Avstralija. Podobno so podporo ohranitvi demokratičnih procesov izrazili v Indiji.
Peking je medtem strani v Mjanmaru pozval k razrešitvi razlik. "Kitajska je prijateljska soseda Mjanmara in upa, da bodo različne strani ustrezno razrešile razlike v skladu z ustavnim in pravnim okvirjem za zaščito politične in družbene stabilnosti," je po poročanju AFP sporočil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva.
Šele druge demokratične volitve
Novembrske volitve so bile šele druge demokratične volitve, odkar se je v Mjanmaru leta 2011 končalo 49 let vojaške diktature. Vojska je nemudoma po volitvah začela govoriti o prevarah in nekaj desetih milijonih ponarejenih glasovnicah ter zahtevala vpogled v volilne sezname.
Volilna komisija je to zavrnila in vojaški poveljnik Mjanmara, general Min Aung Hlaing, je prejšnji teden napovedal možnost ukinitve ustave iz leta 2008.
Mjanmar je po neodvisnosti od Velike Britanije leta 1948 prvi vojaški udar doživel leta 1962 in potem drugega leta 1988. Dobitnica Nobelove nagrade za mir Aung San Su Či je bila po drugem vojaškem udaru 20 let zaprta in si je v svetu pridobila status demokratične ikone. To si je zapravila zaradi nasilja nad pripadniki muslimanske manjšine Rohingya.
7