Viri: Slovenija izgublja enega najvišjih položajev v institucijah EU

Gre za položaj generalnega direktorja za pravosodje in notranje zadeve v Svetu EU, na katerega je bil decembra 2004 imenovan Ivan Bizjak. V Bruslju je bila sprejeta odločitev, da se Bizjak predčasno upokoji.

Šlo naj bi za predčasno upokojitev O odločitvi za predčasno upokojitev Bizjaka in še enega generalnega direktorja v Svetu EU je po navedbah virov minulo sredo nekdanji generalni sekretar Sveta EU Pierre de Boissieu, ki je bil tudi pristojen za sprejemanje te odločitve, obvestil odbor stalnih predstavnikov držav članic pri EU na poslovilnem kosilu.

Po navedbah virov gre za predčasno upokojitev v skladu s 50. členom kadrovskega pravilnika, ki velja za institucije EU. Po tem členu se lahko visokega uradnika v institucijah EU predčasno "upokoji v interesu službe", pri čemer "takšna upokojitev ne pomeni disciplinskega ukrepa".

Kot še piše v tem členu, odločitev sprejme organ, pristojen za imenovanja, torej v tem primeru generalni sekretar Sveta EU. Ta položaj je do upokojitve 26. junija letos zasedal Francoz de Boissieu, ki je tako po navedbah virov svojo odločitev glede Bizjaka sporočil nekaj dni po svojem odhodu s položaja.

Mandat generalnih direktorjev ni časovno omejen V skladu z dogovorom iz novembra 2009 de Boisssieuja je na položaju generalnega sekretarja Sveta EU zamenjal Nemec Uwe Corsepius.

Mandat generalnih direktorjev ni časovno omejen, običajna upokojitvena starost je 65 let. Fiksnih pravil o njihovem upokojevanju ali rotaciji ni. Slednja je sicer v Svetu EU omejena, saj je le osem takih položajev. Predčasna upokojitev je po navedbah virov pogosta praksa, tudi na nižjih položajih.

Kdaj bo Bizjak dejansko zapustil položaj generalnega direktorja v generalnem sekretariatu Sveta EU, za zdaj ni bilo mogoče izvedeti. Nanj ga je decembra 2004 imenoval tedanji generalni sekretar Sveta EU Javier Solana, z delom pa je začel leta 2005.

Bizjaka naj bi nadomestil Španec Gonzales Bizjaka, ki je edini Slovenec na najvišjih položajih v administraciji generalnega sekretariata Sveta EU - na položajih generalnih direktorjev, njihovih namestnikov ali direktorjev - naj bi po navedbah diplomatskih virov nasledil njegov sedanji namestnik, Španec Rafael Fernandez-Pita y Gonzalez.

Najvišji položaj med vsemi Slovenci v institucijah EU sicer zaseda Janez Potočnik, ki je evropski komisar za okolje. A ta položaj je političen in je Sloveniji zagotovljen po pogodbah EU, po katerih ima vsaka država članica unije po enega komisarja.

Sicer pa tudi v komisiji, kjer so Slovenci bolje zastopani kot v Svetu, v samem vrhu administracije, na položaju generalnega direktorja, ni Slovencev, je pa eden na položaju namestnika generalnega direktorja in trije na direktorskih položajih. V Evropskem parlamentu pa Slovenci zasedajo dva direktorska položaja.

Slovenija relativno neuspešna pri imenovanjih na visoke položaje V še enem pomembnem telesu EU, novi evropski diplomatski službi, Slovenija v prizadevanjih za imenovanja na najvišje položaje doslej ni bila uspešna. Kot je znano, so slovenski predstavniki na primer neuspešno kandidirali za nekatere položaje vodij ali namestnikov vodij delegacij EU po svetu, na primer na Zahodnem Balkanu.

Ivan Bizjak se je rodil 6. januarja 1956 v Kranju. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani matematik, ima pa tudi magisterij iz politologije. V svoji karieri je bil med drugim poslanec Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), minister za notranje zadeve, varuh človekovih pravic in pravosodni minister v kvoti Slovenske ljudske stranke (SLS).