V zvezi z medijskimi zakupi v Demokraciji in Novi24TV zaslišane priče iz Pristopa

Predsednik uprave družbe Pristop in član uprave, Primož Pusar in Aleš Razpet, sta članom komisije pojasnila, da se s področjem medijskih zakupov ne ukvarjata, zato tudi ne poznata poslovanja Pristopa z družbami Nova hiša, Nova TV 24 in Nova obzorja. Kot je dejal Pusar, sodelovanje s temi družbami predstavlja manj kot odstotek njihovega poslovanja.

Razpet je navedel, da se je sicer srečal z nekaterimi predsedniki uprav, ki jih je preiskovalna komisija DZ že ali jih še namerava zaslišati, med njimi so nekdanja predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič, nekdanja predsednika uprave Telekoma, Tomaž Seljak in Cvetko Sršen, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar, ne pozna pa nekdanjega generalnega direktorja Pošte Slovenije Tomaža Kokota. "Nikoli z mano ni nihče od teh ljudi govoril o medijskem zakupu," je zatrdil.

Tudi Pusar potrdil, da se srečuje s predsedniki uprav podjetij 

Tudi Pusar je dejal, da se zaradi interesa podjetja in zato, ker se to spodobi, srečuje tudi s predsedniki uprav podjetij, ki so njihove stranke. Potrdil je tudi, da se je sestal z generalnim sekretarjem SDS Borutom Dolancem ter tudi z generalnimi sekretarji drugih strank zaradi dela na področju korporativnega svetovanja, v okviru katerega podjetjem pomagajo pri iskanju zemljišč za naložbe v lokalnem okolju.

Na vprašanje, na podlagi katerih kriterijev se odločajo, v katerih medijih bodo za naročnika zakupili oglaševalski prostor, je Pusar odgovoril, da so to meritve branosti, gledanosti in poslušanosti ter tudi specifični poslovni cilji podjetja. "Za nekoga, ki prodaja pašteto, in za nekoga, ki trži andragoške storitve, verjetno ni primeren enak medijski miks," je ilustriral. Omenil pa je, da obstajajo tudi pogodbe, ki jih podjetja sklepajo z mediji zaradi nekih vsebinskih razlogov, na katere sami nimajo vpliva.

Na vprašanja članov komisije je odgovarjala tudi direktorica tržnega komuniciranja v Pristopu Ula Spindler. Kot je pojasnila, je odgovorna za pripravo komunikacijske strategije, ki je povod za strategijo medijskega zakupa, pri kateri ne sodeluje. Pojasnila je, da stranki najprej predstavijo svoj predlog, ki ga nato glede na pripombe stranke popravijo. Pojasnila je, da je skupina medijev za oglaševanje ponavadi določena že z dejavnostjo oziroma z izdelkom, ki ga želi podjetje oglaševati.

Pusar je potrdil, da je Pristop, kot izhaja iz revizijskega poročila računskega sodišča, za Telekom pripravil krovne medijske strategije z razrezom letnega medijskega proračuna za zakupe oglasnih prostorov. Pojasnil pa je, da celotna poraba po medijih vključuje tudi ločene dogovore naročnika z določenimi mediji. Na očitke računskega sodišča, da je bil denar medijem razdeljen brez pravih kriterijev, je odgovoril, da si upa trditi, da imajo v Pristopu večje strokovnjake za medije kot na računskem sodišču.

Aleš Razpet pa je med drugim ocenil, da bi se dalo na področju oglaševanja "marsikaj narediti bolje". Meni, da bi lahko pri družbah v državni lasti svojo vlogo odigral denimo SDH, da bi v sodelovanju s stroko pripravil kodeks o oglaševanju podjetij v državni lasti. Na vprašanje predsednice preiskovalne komisije Tamare Vonta, ali se mu zdi etično, da se oglašuje tudi v medijih, ki "širijo lažne novice, diskreditirajo posameznike iz točno določene skupine", je odgovoril, da se mu zdi, da je kar precej medijev, ki širijo lažne novice.

Na vprašanja članov komisije je odgovarjala tudi direktorica tržnega komuniciranja v Pristopu Ula Spindler. Kot je pojasnila, je odgovorna za pripravo komunikacijske strategije, ki je povod za strategijo medijskega zakupa, pri kateri pa ne sodeluje. Pojasnila je, da stranki najprej predstavijo svoj predlog, ki pa ga nato glede na pripombe stranke popravijo. Pojasnila je, da je skupina medijev za oglaševanje ponavadi določena že z dejavnostjo oziroma z izdelkom, ki ga želi podjetje oglaševati.

Prevolškova: Nimam povezave s financiranjem strank 

Direktorica podjetja Pristop Media Valerija Prevolšek, ki se ukvarja predvsem z medijskim zakupom, je na začetku pričanja med drugim dejala, da nima povezave s financiranjem političnih strank, zato ne ve, zakaj je na zaslišanju.

Pojasnila pa je, da so se v Pristopu v medijski zakup v medijih Demokracija in Nova24TV vključili na podlagi želje naročnika, torej podjetja Telekom Slovenije.

Za to, kje je za naročnika smiselno oglaševati, se odločajo sicer skupaj z njim, glede na meritve branosti oziroma gledanosti medijev, izkušenj naročnikov z mediji in izhodišč, ki jih poda naročnik pred pripravo strategije. "Imamo svetovalno funkcijo, ampak končna beseda je naročnikova," je poudarila.

Na vprašanje, ali v Pristopu pregledajo medije, kjer naročniki oglašujejo, če gre denimo za strankarske medije, je dejala: "Nisem strokovnjakinja za ugled podjetja. Če podjetje meni, da je vključitev teh medijev bistvena za uspešno izvajanje strategije, jih vključimo. Bralcem in poslušalcem sledimo tudi na nišnih medijih, ko se nam zdi, da dobro zasledujejo cilje kampanj. Mislim, da pri tem res zasledujemo zelo visoke profesionalne in strokovne standarde," je poudarila.

Nekdanja direktorica Pristop Media v obdobju med januarjem 2009 in majem 2020 Barbara Modic je dejala, da ne more potrdili, da bi leta 2020 na področju medijskega pristopa v podjetju karkoli spremenili. Da bi kdo preusmeril medijski zakup z velikih medijev na Novo24 in Demokracijo, se ne spomni.

"Če se je naročnik odločil, da želi biti kje, je bil," je dejala glede strategijo medijskega zakupa. Dejala je, da naročnikom ponavadi ni svetovala medijev, ki jih meritve branosti ne zaznavajo. Naročnikom, ki želijo oglaševati v medijih, ki so politično naravnani, svetujejo, naj oglašujejo tudi v medijih drugega političnega pola.

Nekdanji prokurist hčerinske družbe Pristopa D'Agencija Matej Klepec je dejal, da je zaznal poslovni odnos Pristopa z Novo24 in Demokracijo. Da bi dobil navodilo, da je treba oglaševati v teh medijih, pa se ne spomni.

Komisija je želela zaslišati tudi prokurista podjetja D'Agencija Urbana Krajcarja, ki pa se je opravičil.

Preiskovalna komisija se je odločila pod drobnogled vzeti tudi morebitno vlogo medijskih agencij pri obvodnem financiranju strank. Kot je decembra pojasnila Vonta, ki je vodenje komisije prevzela po izključitvi poslanke Mojce Šetinc Pašek iz Gibanja Svoboda, je namreč mogoče utemeljeno sklepati, da se prek agencij denar pretaka od državnih podjetij do izbranih medijev. V dosedanji preiskavi je preiskovalna komisija po njenih besedah ugotovila tudi, da se je vrednost nakazil izbranim medijem prek medijskih nakazil "skokovito in izjemno" povečala v času tretje vlade prvaka SDS Janeza Janše.

Novice Sršen zanikal posege v odločitve o tem, kam se namenja oglaševalski denar