Petek, 26. 8. 2022, 10.11
1 leto, 8 mesecev
V zelo svobodni državi sodijo novinarjem, ki so iskali resnico
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,29
19
Kaius Niemi, odgovorni urednik finskega časopisa, ki je domnevno razkril domače vojaške skrivnosti.
V četrtek se je v Helsinkih začelo sojenje trem novinarjem, ki so leta 2017 v najbolj branem časopisu na Finskem Helsigin Sanomat objavili domnevne državne skrivnosti, povezane s položaji in nalogami finskih vojaških obveščevalcev. Novinarji obtožbe o razkrivanju strogo zaupnih podatkov zavračajo.
Sporni članek z naslovom Najbolj skrivnostno mesto Finske, ki naj bi vseboval domnevno strogo zaupne dokumente finskih obrambnih sil, je bil objavljen 16. decembra 2017, osredotočil pa se je na dejavnosti osrednje finske vojaške obveščevalne agencije (PVTIEDL). Novinarja Tuomo Pielatina in Laura Halmi naj bi v članku med drugim razkrila približno lokacijo in aktivnosti ene od enot finskih vojaških obveščevalcev.
Tožilstvo, ki je sprožilo postopek proti novinarjema in tudi proti takratnemu vršilcu dolžnosti direktorja časopisa Helsigin Sanomat Kalleju Silfverbergu, trojici očita, da je objava članka kršila finske zakone. Če bodo na sojenju, na zatožno klop bodo sicer sedli šele novembra, spoznani za krive, jim po poročanju finskih medijev grozijo do štiri leta zapora.
Finska velja za državo, ki na mednarodni lestvici svobode tiska, ki jo vsako leto objavi neprofitna organizacija Novinarji brez meja, vselej kotira zelo visoko. Med letoma 2010 in 2016 je bila na prvem mestu, nato pa večino časa na drugem. Zaradi kontroverznega sojenja novinarjem časopisa Helsigin Sanomat je letos zdrsnila na peto mesto.
Na okrožnem sodišču v Helsinkih se je sicer že v četrtek kot priča pojavil odgovorni urednik časopisa Helsigin Sanomat Kaius Niemi in zanikal vse obtožbe na račun novinarjev. Trdi namreč, da ni šlo za strogo zaupne dokumente, temveč informacije javnega značaja, ki jih je bilo mogoče celo najti na spletu in v knjigah. Dejal je, da lahko za vsak objavljen podatek dokažejo, da je bil pridobljen iz javno dostopnega vira.
19