Sreda, 5. 11. 2025, 14.45
2 uri, 46 minut
V Šmartnem pri Litiji po večletnih prizadevanjih končali sanacijo odlagališča Rakovnik #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Glede prihodnosti območja pa je župan dejal, da bi lahko to po zaključeni sanaciji postalo "lepa pohodniška pot". "To je bila delno že v preteklosti, tako da mislim, da bodo ljudje lahko opazili ogromno razliko, ki je nastala s to sanacijo," je dodal.
V občini Šmartno pri Litiji je ministrstvo za okolje po večletnih prizadevanjih lokalnih oblasti končalo sanacijo odlagališča usnjarskih odpadkov Rakovnik. Po zagotovilih pristojnih je območje zdaj trajno zavarovano pred nadaljnjim onesnaževanjem in s tem tudi pred škodljivimi vplivi na zdravje ljudi.
Kot je na današnjem dogodku ob odprtju saniranega odlagališča povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, so z dokončanjem sanacije odlagališča, ki je bila vrsto let na seznamu nalog vsakokratnega ministra, pristojnega za okolje, naredili velik korak k čistejšemu, varnejšemu in tudi bolj zdravemu okolju.
"Sam tega ne vidim le kot tehnični dosežek, temveč ima tudi zelo veliko simbolike. Konec koncev gre za spremembo, ki je v naravi vidna ne samo zdaj, ampak bo to sanirano za vse večne čase. Ker gre za uspešno dokončan projekt, je to tudi pokazatelj, da če se povežeta nacionalna in lokalna raven, lahko naredimo nekaj dobrega za prihodnost," je poudaril. Napovedal je nadaljevanje izvajanja podobnih projektov tudi drugod po Sloveniji.
Težke kovine prehajale dolvodno v reko Savo
Veselje zaradi zaključka sanacije je izrazil tudi župan Občine Šmartno pri Litiji Blaž Izlakar. "Industrija usnja Vrhnika je bila dolga leta ponos industrijske dediščine Šmartna pri Litiji, za njo pa je na žalost ostala neslavna dediščina – to je odlagališče Rakovnik. Že vse od nastanka občine smo se trudili oz. moji predhodniki so se trudili, da bi se ta zadeva odpravila," je orisal dolgoletna prizadevanja.
V izjavi za medije na lokaciji odlagališča pa je ocenil, da gre za "morda največji projekt v zgodovini samostojne občine". "Treba se je zavedati, da gre za rešitev, ki pripomore širši skupnosti. Iz starega lovilnega bazena so namreč težke kovine prehajale dolvodno v reko Savo, tako da sanacija odlagališča predstavlja rešitev za dobršen del Slovenije," je poudaril.
Glede prihodnosti območja pa je dejal, da bi lahko to po zaključeni sanaciji postalo "lepa pohodniška pot". "To je bila delno že v preteklosti, tako da mislim, da bodo ljudje lahko opazili ogromno razliko, ki je nastala s to sanacijo," je dodal.
Sanacijska dela trajala približno leto dni
Država se je po dolgih letih čakanja sanacije odlagališča na Rakovniku lotila oktobra lani. Sanacijska dela, ki so trajala približno leto dni, so med drugim obsegala prestavitev struge potoka Rakovnik zunaj območja odlagališča, izgradnjo infrastrukture za obvladovanje izcednih in padavinskih voda, ureditev brežin, prekrivanje in rekultivacijo zaključenih površin, ureditev sistema za pasivno odplinjevanje ter izvedbo tesnilne zavese za dodatno zaščito okolice. Del projekta je bila tudi vzpostavitev okoljskega monitoringa z meritvami kakovosti zraka, hrupa ter stanja površinskih in podzemnih voda.
Na Rakovniku je Industrija usnja Vrhnika iz svojega obrata v Šmartnem pri Litiji dolga leta odlagala velike količine usnjarskih odpadkov. Ti vsebujejo sulfide, arzen, težke kovine, kadmij in druge zdravju nevarne snovi. Ker vzdrževanje odlagališča ni bilo primerno, so izcedne vode ogrožale zdravje ljudi in živali, ki pridejo v stik z bližnjim potokom. Po ocenah pristojnih je bilo na odlagališču v velikosti približno 1,75 hektarja v vseh letih zakopanih okoli 153 tisoč kubičnih metrov odpadkov – poleg usnjarskih odpadkov tudi plastični odpadki in gradbeni material.
Odločili so se za projekt sanacije
Na začetek sanacijskih del je občina čakala več let. Ministrstvo je v idejni zasnovi sanacije, ki so jo naročili leta 2017, obravnavalo dve možni rešitvi – prilagoditev odlagališča predpisom o ravnanju z odpadki ali njegovo odstranitev. Ker bi zadnja po ocenah stala 57 milijonov evrov, kar po mnenju ministrstva ni bilo ekonomsko upravičeno, so se odločili za projekt sanacije v skupni vrednosti nekaj več kot štiri milijone evrov z DDV, ki je bil v celoti financiran iz državnega proračuna.
V prihodnje bo po pojasnilih ministrstva za upravljanje saniranega odlagališča še naprej skrbelo državno podjetje Infra. Odločbo o tem, da je upravljavec omenjenega odlagališča, je podjetje od agencije za okolje prejelo leta 2015.
