Sobota, 3. 9. 2022, 7.21
8 mesecev, 1 teden
Konec za Putinovega zaveznika? To o svoji prihodnosti pravi vodja Čečenov.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
72
191. dan vojne v Ukrajini. Od začetka ruske invazije pred več kot pol leta je bilo v Ukrajini ubitih najmanj 380 otrok, še vsaj 737 pa jih je bilo ranjenih, je danes prek Telegrama sporočilo ukrajinsko generalno državno tožilstvo. Ob tem je poudarilo, da gre za preliminarne podatke, saj je na območjih, ki jih zasedajo ruske sile, takšne podatke težko zbirati. Da Turčija lahko posreduje v sporu glede ukrajinske jedrske elektrarne v Zaporožju, ki jo je zasedla Moskva, pa je danes v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dejal turški voditelj Recep Tayyip Erdogan.
16.49 Konec za Putinovega zaveznika? To o svoji prihodnosti pravi vodja Čečenov.
13.49 Erdogan Moskvi ponudil posredovanje v sporu glede jedrske elektrarne v Zaporožju
13.12 Gentiloni: EU pripravljena na popolno prekinitev dobave ruskega plina
10.52 Po navedbah Kijeva je od začetka vojne umrlo najmanj 380 ukrajinskih otrok
9.33 Šmihal: Ukrajina pripravljena električno energijo izvažati v Nemčijo
7.45 Britanski obveščevalci: Ukrajinci taktično presenetili na jugu, pred Rusi ključna odločitev
00.30 V Moskvi bodo danes pokopali Gorbačova
16.49 Konec za Putinovega zaveznika? To o svoji prihodnosti pravi vodja Čečenov.
Voditelj Čečenov Ramzan Kadirov je napovedal, da si bo po 15 letih vodenja republike vzel "dolg dopust", poroča The Guardian. Kadirov, ki je Čečenijo vodil z jekleno roko od leta 2007, je ob najavi odhoda dejal, da je prišel čas, da se poslovi. Zahodni analitiki sicer menijo, da 45-letni vodja Čečenov, ki je s svojimi vojaki sodeloval z Rusi tudi pri invaziji Ukrajine, ne misli resno.
Is Kadyrov resigning or is this some weird Kadyrovism?
— Sarah Rainsford (@sarahrainsford) September 3, 2022
He says he’s just realised he’s led Chechnya for 15 years, & guests are best loved when they leave on time ‘so I think my time has come too (chuckle) before they kick me out’
Maybe he just wants everyone to beg him to stay pic.twitter.com/Vqb54RhsAv
13.49 Erdogan Moskvi ponudil posredovanje v sporu glede jedrske elektrarne v Zaporožju
Turčija lahko posreduje v sporu glede ukrajinske jedrske elektrarne v Zaporožju, ki jo je zasedla Moskva, je danes v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dejal turški voditelj Recep Tayyip Erdogan, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je dejal, lahko Turčija odigra vlogo posrednika, kot je to storila pri dogovoru glede izvoza ukrajinskega žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč, je sporočilo turško predsedstvo.
Voditelja sta v pogovoru potrdila "namero o širitvi trgovinskih in gospodarskih vezi, vključno s spodbujanjem skupnih strateških projektov v energetskem sektorju", so sporočili iz Kremlja.
Erdogan in Putin ostajata, v skladu z načrtom, zavezana gradnji prve turške jedrske elektrarne Akkuyu, so po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočili iz urada turškega predsednika.
Erdogan in Putin sta se po navedbah Ankare dogovorila, da bosta pogovore o tem nadaljevala sredi septembra v Uzbekistanu ob robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje.
Turški voditelj je tudi izrekel sožalje ob smrti zadnjega voditelja Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova, ki ga bodo danes pokopali v Moskvi.
13.12 Gentiloni: EU pripravljena na popolno prekinitev dobave ruskega plina
Evropska unija je zaradi ukrepov za varčevanje z energijo in diverzifikacijo dobav dobro pripravljena v primeru popolne prekinitve dobave ruskega plina, je danes zagotovil evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.
"Dobro smo pripravljeni, da se upremo skrajni uporabi plina kot orožja Rusije," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal ob robu poslovne konference, ki jo organizira Evropska hiša Ambrosetti v italijanskem mestu Cernobbio ob jezeru Como.
"Ne bojimo se Putinovih odločitev, od Rusov zahtevamo, da spoštujejo pogodbe, če pa tega ne bodo storili, smo se pripravljeni odzvati," je poudaril.
Ruski energetski velikan Gazprom je v petek sporočil, da bo plinovod Severni tok, ki povezuje Rusijo s severno Nemčijo in naj bi po tridnevni prekinitvi zaradi vzdrževanja danes spet začel obratovati, do nadaljnjega "popolnoma" zaprt, dokler ne bo popravljena turbina. Dobava plina tako ostaja ustavljena. V Siemensu, ki je izdelovalec turbine, so okvaro opreme že zanikali.
Moskva se je s tem tako odzvala na petkovo odločitev držav G7, da bodo z dogovorom o omejitvi cen nafte Moskvi preprečili, da bi se okoristila s posledicami vojne v Ukrajini, poroča AFP.
Poleg tega je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v petek izjavila, da je čas za določitev zgornje meje cene plina, uvoženega po plinovodu iz Rusije, in podprla ukrep, ki ga je zagovarjal tudi italijanski predsednik vlade v odhodu Mario Draghi.
Gentiloni je spomnil, da so skladišča plina v Evropski uniji "zaradi diverzifikacije oskrbe" trenutno napolnjena 80-odstotno, čeprav se razmere v posameznih državah razlikujejo.
10.52 Po navedbah Kijeva je od začetka vojne umrlo najmanj 380 ukrajinskih otrok
Največ ranjenih in ubitih otrok so zabeležili v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine, in sicer 388, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Z 204 ubitimi ali ranjenimi otroki ji sledi regija Harkov.
Na otroške žrtve v vojni v Ukrajini je avgusta opozoril tudi Unicef. Ta je zabeležil, da je bilo v šestih mesecih vojne v spopadih ubitih ali ranjenih najmanj 972 otrok, kar je v povprečju pet otrok na dan. Ob tem so pri humanitarni organizaciji opozorili, da so otroci, ki bežijo pred nasiljem, izpostavljeni tudi velikemu tveganju, da se bodo ločili od svoje družine, kot tudi nasilju, zlorabam, spolnemu izkoriščanju in trgovini z ljudmi.
V Ukrajini je bilo zaradi bombardiranja ali obstreljevanja do zdaj poškodovanih tudi 2.328 izobraževalnih ustanov, 289 pa jih je bilo popolnoma uničenih, navaja dpa.
Kljub vojni se je tudi za več sto tisoč ukrajinskih učencev, dijakov in študentov pred dvema dnevoma začelo novo šolsko leto. Pouk v ukrajinskih šolah naj bi sicer potekal v bunkerjih, s katerimi je opremljena večina šol, medtem ko bodo morale tiste šole, ki bunkerjev nimajo, pouk izvajati na daljavo.
9.33 Šmihal: Ukrajina pripravljena električno energijo izvažati v Nemčijo
krajina je pripravljena presežke električne energije izvažati v Nemčijo in s tem podpreti prizadevanja največjega evropskega gospodarstva za odpravo odvisnosti od uvoza ruske energije, je pred obiskom v Berlinu za nemško tiskovno agencijo dpa dejal ukrajinski premier Denis Šmihal.
"Zaradi jedrskih elektrarn imamo v Ukrajini dovolj električne energije. O tem bom spregovoril med obiskom v Berlinu in nato tudi v Bruslju," je napovedal ukrajinski premier Šmihal, ki bo danes prispel v Berlin, kjer ga bo v nedeljo sprejel nemški kancler Olaf Scholz.
Kot je dejal, Ukrajina trenutno izvaža električno energijo v Moldavijo, Romunijo, Slovaško in Poljsko. "Vendar smo pripravljeni izvažati tudi v Nemčijo," je dodal Šmihal.
Ukrajina se je februarja s sosednjo Moldavijo odklopila od nekdanjega sovjetskega električnega omrežja. Ukrajinsko električno omrežje, ki je od začetka ruske agresije na državo delovalo izolirano, so nato sredi marca priklopili na evropsko omrežje. Od takrat država v Evropsko unijo in Moldavijo dnevno izvozi od 400 do 700 megavatov električne energije, poroča dpa.
Šmihal želi zdaj večkratno povečati izvozne kvote za EU. "To bi bilo zelo dobro za obe strani. EU bi dobila več energije, mi pa tujo valuto, ki jo nujno potrebujemo," je dejal ukrajinski premier.
V Ukrajini obratujejo jedrske elektrarne sovjetske izdelave s skupno zmogljivostjo več kot 14 gigavatov. Z rusko invazijo se je zaradi spopadov, bega beguncev in gospodarskega upada močno zmanjšala tudi poraba električne energije v Ukrajini. S tem so se sprostile zmogljivosti za izvoz.
Zaradi razmer v jedrski elektrarni Zaporožje v mestu Energodar, ki je od marca pod ruskim nadzorom, se sicer krepi zaskrbljenost in se vrstijo opozorila mednarodne skupnosti, da bi obstreljevanje območja elektrarne lahko povzročilo jedrsko nesrečo.
7.45 Britanski obveščevalci: Ukrajinci taktično presenetili na jugu, pred Rusi ključna odločitev
Britanski obveščevalci so objavili poročilo o vojnem stanju v Ukrajini, predvsem o ukrajinski protiofenzivi na jugu države. "Od 29. avgusta 2022 ukrajinske oborožene sile izvajajo prenovljene ofenzivne operacije na jugu Ukrajine. Operacija ima omejene neposredne cilje, vendar so ukrajinske sile verjetno dosegle določeno stopnjo taktičnega presenečenja, saj so izkoristile slabo logistiko, administracijo in vodstvo v ruskih oboroženih silah," so zapisali.
Ker se spopadi nadaljujejo tudi v regijah Donbas in Harkov, bo ključna odločitev ruskih poveljnikov v prihodnjih dneh, kam usmeriti morebitne operativne rezervne sile, ki jih bodo morda ustvarili, v poročilu še opozarjajo Britanci.
00.30 V Moskvi bodo danes pokopali Gorbačova
Na moskovskem pokopališču Novodevičje bodo danes pokopali zadnjega voditelja Sovjetske zveze in Nobelovega nagrajenca za mir Mihaila Gorbačova, ki je po dolgi bolezni umrl v torek. Pokopan bo po javni slovesnosti v prestolnici, ruski predsednik Vladimir Putin pa je sporočil, da se pogreba ne bo udeležil. Se bo pa pogreba udeležil madžarski premier Viktor Orban, so sporočili iz Budimpešte.
Gorbačov je bil zadnji sovjetski voditelj. V zgodovino se je zapisal kot človek, ki je pomembno vplival na konec hladne vojne z Zahodom, ki je dopustil miren padec železne zavese in komunizma v vzhodnem bloku ter osamosvojitev narodov v Sovjetski zvezi. A zaradi slednjega je v Rusiji tudi osovražen.
Čeprav je bil Gorbačov zvest sovjetski državi, je začel izvajati reforme, ki so bile po njegovem mnenju nujne za njeno nadaljnje preživetje. Zavzemal se je za decentralizacijo odločanja, predvsem na gospodarskem področju, ter za svobodo medijev in govora.
Odločil se je za konec sovjetskega posredovanja v Afganistanu in za začetek pogovorov s tedanjim ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom, kar je vodilo do več sporazumov o omejitvi strateškega orožja in kasneje v konec hladne vojne.
Sovjetska zveza je kmalu zatem razpadla, nasledstvo je prevzela Rusija, njeno vodenje pa Boris Jelcin. Gorbačov se je nato umaknil iz aktivne politike, a je bil glasen kritik tako Jelcina kot njegovega naslednika, zdajšnjega ruskega predsednika Putina, ki se pogreba Gorbačova ne bo udeležil. Kljub temu bodo na pogrebu "elementi državnega pogreba", vključno s "častno stražo", so sporočili iz Kremlja.
72