Petek,
28. 10. 2011,
10.15

Osveženo pred

4 leta, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Kirgizistan volitve

Petek, 28. 10. 2011, 10.15

4 leta, 8 mesecev

V Kirgizistanu volitve za novega predsednika

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
V Kirgizistanu bodo v nedeljo izbirali novega predsednika.

Za položaj, ki ga po strmoglavljenju Kurmanbeka Bakijeva zaseda začasna predsednica Roza Otunbajeva, se poteguje 20 kandidatov. Volitve bodo pokazale, ali lahko država, ki jo označujejo kot edino demokratično v Srednji Aziji, živi brez diktatorja. Le redki opazovalci pričakujejo, da bo nedeljsko glasovanje prineslo končnega zmagovalca, kar pomeni, da bo po vsej verjetnosti potreben drugi krog, v katerem se bosta pomerila kandidata z največ glasovi iz prvega kroga. Zaenkrat v vodstvu sedanji premier Atambajev Največ možnosti za zmago naj bi imel sedanji premier, proruski socialdemokrat Almazbek Atambajev, ki mu javnomnenjske raziskave napovedujejo več kot 30 odstotkov glasov. Za njegova glavna tekmeca veljata bivši predsednik parlamenta Adahan Madumarov in vodja vplivne stranke Ata-Žurt (Domovina) Kamčibek Tašijev. Predsednik Bakijev odstopil lani po nasilnih protestih Sedanja predsednica in nekdanja diplomatka Otunbajeva je že lani ob prevzemu oblasti po strmoglavljenju tedanjega predsednika Bakijeva napovedala, da se za predsedniški položaj na volitvah ne bo potegovala, in je zavezo tudi spoštovala. Bakijeva so z oblasti odnesli nasilni protesti, v katerih je umrlo 87 ljudi, nekdanji voditelj pa se je po krvavih dogodkih izselil v Belorusijo. Edina srednjeazijska država brez avtoritarnega voditelja Pod vodstvom Otunbajeve je Kirgizistan postal funkcionalna - četudi revna - parlamentarna republika in je, vsaj zaenkrat, edina srednjeazijska država brez avtoritarnega voditelja. Z ustavnimi spremembami in novimi zakoni, za katere gre zasluga Otunbajevi, se je okrepila moč parlamenta, poleg tega pa so prepovedali več kot en sam šestletni predsedniški mandat oz. ponovno izvolitev iste osebe na položaj predsednika države. Kirgizistan z razpadom Sovjetske zveze izgubil kar 98 odstotkov izvoznega trga Kirgizistan je bil druga najrevnejša sovjetska republika in ostaja, kljub pomoči z Zahoda, ena najrevnejših držav Srednje Azije. Njegovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od izkoriščanja naravnih bogastev, saj je bogat z različnimi rudninami, ne pa tudi z nafto in plinom. Pomembna gospodarska panoga ostaja tudi kmetijstvo, še posebej živinoreja. Hud šok je Kirgizistan doživel ob razpadu Sovjetske zveze, saj je izgubil ogromen trg, na katerega je odpadlo kar 98 odstotkov njegovega izvoza. V zadnjih letih se je gospodarska dejavnost občutno izboljšala, a denar, ki ga iz tujine domov pošilja 800.000 migrantskih delavcev, po podatkih Wikipedije še vedno predstavlja 40 odstotkov celotnega BDP države. V predvolilnem boju predvsem o gospodarstvu, naraščajoči inflaciji in korupciji Tako so v predvolilnem boju bistveno vlogo odigrale teme, ki so povezane s šibkim gospodarstvom in ki najbolj zadevajo življenja Kirgizistancev, kot so na primer nizke plače javnih uslužbencev in naraščajoča inflacija. Poleg tega je bilo veliko pozornosti posvečene problemom, kot sta razširjena korupcija in kriminal. 20 let po razpadu Sovjetske zveze sicer Kirgizistan ostaja razdeljen na proruski in bolj urbani sever ter muslimansko kulturo na večinoma ruralnem jugu države. Ključno vprašanje za večino od 2,8 milijona volivcev bo tako verjetno, ali naj državo vodi nekdo iz proruske prestolnice Biškek ali nekdo iz bolj goratega osrednjega in južnega dela države. Lani izbruhnili krvavi medetnični spopadi med Kirgizistanci in uzbeško manjšino Vprašanje kirgizistanskega nacionalizma je še posebej živo v rodovitni Ferganski dolini na zahodu države, na meji z Uzbekistanom. V tamkajšnjih mestih Oš in Džalalabad so namreč lani, le nekaj mesecev po strmoglavljenju Bakijeva, izbruhnili krvavi medetnični spopadi med Kirgizistanci in pripadniki uzbeške manjšine, ki so terjali kakih 2000 življenj.