Četrtek, 17. 4. 2025, 19.02
2 dneva, 4 ure
Bližnji vzhod
V izraelskih napadih na razseljene v Gazi več kot 20 mrtvih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Po navedbah izraelske javne radiotelevizije Kan, ki se sklicuje na neimenovane vire na izraelskem obrambnem ministrstvu, je v Gazi, kjer po ocenah Združenih narodov vlada največja humanitarna kriza od začetka vojne oktobra 2023, hrane dovolj še za mesec dni.
V izraelskih napadih na taborišča za razseljene v Gazi je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, je danes sporočila tamkajšnja civilna zaščita. Izraelska vojska, ki od 2. marca blokira dostop humanitarne pomoči v enklavo, naj bi medtem preučevala, kako sprostiti dotok pomoči, ne da bi ta pristala v rokah Hamasa.
15.34 Katar očita Izraelu, da ni spoštoval dogovora o premirju
14.03 Putin primerjal Muska z očetom sovjetskega vesoljskega programa
13.26 Trump naj bi preprečil izraelski napad na iranske jedrske objekte
9.51 V izraelskih napadih na razseljene v Gazi več kot 20 mrtvih
15.34 Katar očita Izraelu, da ni spoštoval dogovora o premirju
Katarski emir Tamim bin Hamad Al Tani je danes v Moskvi na srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom kritiziral Izrael, da ni spoštoval dogovora o prekinitvi ognja v Gazi, ki so ga sklenili januarja. Putin je izrazil prepričanje, da je možno skleniti dolgotrajen dogovor glede Gaze le ob upoštevanju resolucije ZN.
"Kot veste, smo pred meseci dosegli sporazum, vendar ga Izrael žal ni spoštoval," je dejal katarski emir, ki je bil pomemben posrednik pri sporazumu.
Premirje v Gazi med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas je začelo veljati 19. januarja in je v veliki meri ustavilo več kot 15 mesecev trajajoče spopade, ki jih je sprožil napad palestinskih borcev na Izrael 7. oktobra 2023. Ker se strani po koncu prve faze nista uspeli dogovoriti o nadaljnjih korakih, je Izrael 18. marca obnovil zračne in kopenske napade na območju Gaze, že pred tem pa ustavil dotok pomoči.
Katarski emir je danes ob obisku v Moskvi še zagotovil, da si bo Katar prizadeval premostiti razlike, da bi dosegli sporazum, ki bo končal trpljenje Palestincev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Putin je medtem izpostavil prizadevanja Katarja za rešitev palestinsko-izraelskega konflikta in smrtne žrtve v konfliktu označil za tragedijo. "Dolgoročno rešitev je mogoče doseči le na podlagi resolucije ZN in predvsem v povezavi z ustanovitvijo dveh držav," je poudaril.
Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi je bilo od ponovne vzpostavitve napadov ubitih najmanj 1691 ljudi, skupno število smrtnih žrtev od začetka vojne pa je naraslo na 51.065.
14.03 Putin primerjal Muska z očetom sovjetskega vesoljskega programa
Ruski predsednik Vladimir Putin je v sredo hvalil ameriškega milijarderja Elona Muska, ki je tudi tesen sodelavec ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na moskovski tehnični univerzi Bauman je ustanovitelja podjetja SpaceX pohvalil kot pionirja in primerjal z legendarnim sovjetskim raketnim inženirjem Sergejom Koroljovom.
V času otoplitve odnosov med ZDA in Rusijo po januarski vrnitvi Trumpa v Belo hišo je Putin v pogovoru s študenti za Muska dejal, da sodi med peščico ljudi, ki so prežeti z neko idejo, kot je on z idejo o napotitvi misije na Mars, in da je pionir, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"V ZDA živi Musk, ki je, lahko bi rekli, nor na Mars," je dejal študentom ruski predsednik. "To je človek, ki se med ljudmi redko pojavlja, ki ga žene določena ideja," je dodal. "Čeprav se danes ta ideja zdi neverjetna, se takšne ideje pogosto uresničijo čez nekaj časa. Tako kot ideje Koroljova, naših pionirjev," je dodal.
Koroljov velja za očeta sovjetskega vesoljskega programa, katerega cilj je bil poslati človeka v vesolje. Razvil je prvi umetni satelit Sputnik in vesoljsko kapsulo Vostok 1, ki je leta 1961 kot prvega človeka v vesolje ponesla sovjetskega kozmonavta Jurija Gagarina.
Musk, ki je najbogatejši človek na svetu in najvplivnejši Trumpov svetovalec, vodi podjetje SpaceX, ki za ameriško vesoljsko agencijo Nasa izvaja izstrelitve raket. Je tudi lastnik ponudnika satelitskega internetnega omrežja Starlink.
Kot izpostavlja AFP, optimistično napoveduje, da bo njegova raketa Starship na Marsu pristala že prihodnje leto, leta 2028 pa namerava tja napotiti misijo s človeško posadko.
Znan je tudi po pogostih kritikah Ukrajine, ki se že tri leta bori proti ruski invaziji. Ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je minuli mesec obtožil, da si želi večne vojne, Kijev pa pred tem, da je v konfliktu šel predaleč.
13.26 Trump naj bi preprečil izraelski napad na iranske jedrske objekte
Neimenovani predstavniki ameriške vlade so za časnik New York Times razkrili, da je predsednik ZDA Donald Trump preprečil izraelski napad na iranske jedrske objekte. Trdijo namreč, da je Trump izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju med njegovim obiskom v Washingtonu dejal, da napada, ki ga je Izrael nameraval izvesti maja, ne podpira.
Po navedbah časnika je Izrael Washington prosil za pomoč pri izvedbi napada, a je Trump Netanjahuju med njegovim nedavnim obiskom v Beli hiši dejal, da napada ne podpira. Namesto tega je predsednik ZDA napovedal neposredne pogovore s Teheranom o njegovem jedrskem programu, poročajo tuje tiskovne agencije.
Teh kasneje ni bilo, saj sta se delegaciji ZDA in Irana preteli konec tedna v Maskatu v glavnem pogovarjali prek omanskih posrednikov. Ob koncu pogovorov naj bi se ameriški posebni odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff in iranski zunanji minister Abas Aragči sicer na kratko pogovarjala tudi na štiri oči.
Pogovori so potekali v času povečanih napetosti med stranema, potem ko je Trump večkrat zagrozil, da so ZDA v primeru neuspešnih pogajanj proti Iranu pripravljene uporabiti tudi vojaško silo. Drugi krog pogovorov bo predvidoma v soboto v Rimu, pri tem pa bodo znova posredovali omanski diplomati.
Iran si prizadeva za odpravo zahodnih sankcij, ki hromijo njegovo gospodarstvo. Z zahodnimi silami je leta 2015 že sklenil jedrski sporazum, od katerega so ZDA med prvim Trumpovim mandatom leta 2018 enostransko odstopile.
V Teheran je v sredo prispel generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi, ki je v objavi na družbenem omrežju X potrdil, da se je sestal z Aragčijem. "Sodelovanje z IAEA je nepogrešljivo za zagotavljanje verodostojnih jamstev o miroljubni naravi iranskega jedrskega programa," je zapisal.
Pred prihodom v Teheran je prvi mož mednarodnega jedrskega nadzornega organa v pogovoru za francoski časnik Le Monde posvaril, da Iranu ne manjka več veliko do jedrske bombe. Kot je dejal, ima namreč Islamska republika vse koščke sestavljanke, enkrat pa bi jo lahko sestavila.
9.51 V izraelskih napadih na razseljene v Gazi več kot 20 mrtvih
Po besedah tiskovnega predstavnika civilne zaščite v Gazi Mahmuda Basala sta bili tarči izraelskih napadov šotorski taborišči za razseljene v mestih Han Junis na jugu in Bejt Lahiji na severu od vojne opustošene enklave.
V dveh ločenih napadih na taborišče na območju Al Mavasi v Han Junisu je bilo ubitih najmanj 18 in ranjenih 23 ljudi, medtem ko je napad v Bejt Lahiji zahteval osem življenj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah izraelske javne radiotelevizije Kan, ki se sklicuje na neimenovane vire na izraelskem obrambnem ministrstvu, je v Gazi, kjer po ocenah Združenih narodov vlada največja humanitarna kriza od začetka vojne oktobra 2023, hrane dovolj še za mesec dni.
Izraelska vojska naj bi sicer preučevala, kako sprostiti dotok pomoči, ne da bi ta pristala v rokah palestinskega gibanja Hamas. Eden od predlogov naj bi bili "stacionarni centri za pomoč" pod okriljem mednarodnih organizacij, navedbe Kana povzema katarska televizija Al Jazeera.
Izraelski obrambni minister Izrael Kac je sicer v sredo napovedal, da bo vojska še naprej preprečevala dostop humanitarne pomoči v Gazo. Po njegovih besedah je namreč blokiranje pomoči eden od vzvodov pritiska na Hamas.
