Nedelja, 12. 2. 2023, 7.28
1 leto, 9 mesecev
Na ponovljenih volitvah v Berlinu po projekcijah v vodstvu CDU
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,39
3
Berlin že od leta 2016 vodi koalicija socialdemokratov (SPD), Zelenih in Levice, na mestu županje pa je od konca leta 2021 Franziska Giffey (SPD).
Na ponovljenih volitvah v berlinski deželni parlament so volivci, sodeč po izidih vzporednih volitev, objavljenih takoj po zaprtju volišč, največ glasov namenili konservativnim krščanskim demokratom (CDU).
Po projekcijah javnih televizij ARD in ZDF je CDU na čelu s Kaijem Wegnerjem danes prejela do 28 odstotkov glasov, medtem ko jih je na volitvah septembra 2021 le 18 odstotkov. Socialdemokrati (SPD) županje Franziske Giffey so z 21,4 odstotka padli na med 18 in 18,5 odstotka, kar je njihov najslabši izid v prestolnici po drugi svetovni vojni, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nezadovoljni Berlinčani
To so napovedovale tudi predvolilne ankete, ki so pokazale, da so številni Berlinčani vse bolj nezadovoljni z delom vlade in se zato obračajo k CDU.
Zeleni naj bi danes zbrali med 18 in 18,5 odstotka podpore, malenkost manj kot pred letom in pol. Liberalci (FDP), ki na zvezni ravni skupaj s SPD in Zelenimi oblikujejo vladno koalicijo, so po projekcijah padli s sedmih na slabih pet odstotkov in bi lahko celo izpadli iz deželnega parlamenta. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) naj bi se medtem okrepila z osmih na devet odstotkov, Levici pa je podpora upadla z dobrih 14 na slabih 13 odstotkov.
Kakšna bo nova koalicija?
Če bo preštevanje glasov potrdilo prve projekcije, bi to pomenilo 47 poslancev za CDU, po 32 za SPD in Zelene, 21 za Levico in 14 za AfD. To bi omogočilo nadaljevanje sedanje rdeče-zeleno-rdeče koalicije SPD, Zelenih in Levice, a mogoče so tudi druge kombinacije, ki bi vključevale po novem najmočnejšo CDU.
V nemški prestolnici so morali zaradi številnih nepravilnosti ponoviti deželne in lokalne volitve, ki so sicer bile 26. septembra 2021 –hkrati z zveznimi parlamentarnimi volitvami, referendumom o razlastitvi velikih nepremičninskih podjetij in berlinskim maratonom.
Da množica nepravilnosti pomeni "težjo sistemsko napako" in terja razveljavitev volitev, prvo v zgodovini mesta, je novembra lani odločilo deželno ustavno sodišče. Na številnih voliščih je bilo namreč premalo glasovnic ali pa so bile te napačne, pogosto so morali ljudje na oddajo glasu čakati po več ur, glasovanje pa se je zavleklo pozno v večer.
Ponoviti bi morali tudi volitve v bundestag
Načeloma bi morali na približno desetini vseh volišč v Berlinu ponoviti tudi volitve v bundestag, a zaradi pritožbe o tem zdaj še odloča zvezno ustavno sodišče. Tudi omenjenega referenduma, na katerem so se Berlinčani izrekli za razlastitev velikih podjetij, ki imajo v lasti številna najemniška stanovanja in naj bi bila kriva za vse višje najemnine v mestu, ne bodo ponovili.
Berlinčani bodo tako danes med 8. in 18. uro znova volili le člane deželnega parlamenta in 12 lokalnih svetov. Če se bodo razmerja moči bistveno spremenila, bo temu sledila zamenjava senata oziroma vlade, napoveduje nemška tiskovna agencija dpa. Sedanja vlada in županja po volitvah sicer nista dolžni odstopiti, ju pa lahko v to prisilijo člani parlamenta z izglasovanjem nezaupnice, na svoji spletni strani pojasnjuje berlinska televizija rbb.
Številni s sedemletnim delom rdeče-zeleno-rdečega senata niso zadovoljni
Berlin že od leta 2016 vodi koalicija socialdemokratov (SPD), Zelenih in Levice, na mestu županje pa je od konca leta 2021 Franziska Giffey (SPD). A številni meščani s sedemletnim delom rdeče-zeleno-rdečega senata niso zadovoljni.
Uprava funkcionira slabo, cene najemnin so eksplodirale, dela na cestah in popravila podzemne železnice se vlečejo, stanje na šolah je grozljivo, deli mesta so povsem v primežu tolp in kriminala, dpa povzema nezavidljivo bilanco rdeče-zeleno-rdeče vlade. Na silvestrovo so izgredniki v Neuköllnu napadli policiste, gasilce in reševalce.
V anketah tako že nekaj časa vodijo opozicijski krščanski demokrati (CDU) s Kaiem Wegnerjem na čelu, ki pa so z okoli 26 odstotki podpore daleč od tega, da bi lahko novo vlado oblikovali sami in bi morali na svojo stran zvabiti katero od koalicijskih strank.
Če bo SPD, Zeleni in Levica kljub izgubi glasov uspelo skupaj obdržati večino v deželnem parlamentu, bodo torej lahko vladali še naprej. Je pa vodilna kandidatka Zelenih Bettina Jarasch, trenutno ministrica za okolje, že napovedala, da bo, če bo njena stranka na volitvah premagala SPD, zase zahtevala položaj županje.
3