Srdjan Cvjetović

Petek,
4. 12. 2015,
12.26

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

Stjepan Mesić Stipe Mesić Bosna in Hercegovina

Petek, 4. 12. 2015, 12.26

8 let, 8 mesecev

Ustvarjalci daytonskega sporazuma bi morali narediti korak naprej

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
Stjepan (Stipe) Mesić je bil predsednik Hrvaške v dveh mandatih (od 2000 do 2010), predsednik hrvaške vlade in parlamenta ter zadnji predsednik nekdanje SFRJ.

Približno poldrugo leto pred sklenitvijo daytonskega sporazuma je Mesić zapuščal takrat vladajočo hrvaško stranko HDZ in s tem tudi položaj predsednika hrvaškega parlamenta zaradi nezadovoljstva s politiko te stranke, predvsem zaradi njenega odnosa do Bosne in Hercegovine.

Ali je bil daytonski sporazum sprejet v pravem trenutku?

Najboljše bi bilo, če bi lahko delovali preventivno in daytonski sporazum podpisali, še preden se je začela vojna. Toda ovira je bila v tem, da lahko Združeni narodi delujejo le, ko se vojna začne. Prizadevajo si za končanje vojne in izboljšanje stanja po vojni, zato niso mogli posredovati. Kadarkoli bi prišel, bi bil daytonski sporazum prepozen: Združeni narodi niso bili vključeni, tisto, ki so bili, pa so delovali prepozno.

Kaj je daytonski sporazum prinesel?

Ustavil je vojno, a ustvaril tudi nedelujočo državo. To je zdaj težava. Star pregovor pravi, da tisto, kar od začetka ni dobro, niti sčasoma ne postane dobro.

Kdo bi moral to spremeniti?

Mednarodni skupnosti je najlažje reči, naj se vodilni dogovorijo, pa bo vse v redu – a dogovor med njimi ni mogoč. Če bi bil, ne bi bilo vojne.

Kaj je največja zapravljena priložnost Bosne in Hercegovine od daytonskega sporazuma do danes?

To, da niso pravočasno dojeli, da ni možnosti za razbitje Bosne in Hercegovine ter da morajo daytonski sporazum dograditi skozi svoje institucije in svoje zakonske predpise. Menim, da tega še zdaj niso spoznali.

Kdo bi moral zdaj preseči to stanje?

Tisti, ki so ustvarili daytonski sporazum, morajo zdaj narediti korak naprej. Morali bi pomagati, da se spremeni današnje stanje v Bosni in Hercegovini. Ne ustvariti še tretje entitete, temveč ukiniti celo obstoječi dve. Ustvariti Bosno in Hercegovino kot državo državljanov, zaščito narodom pa zagotavljati prek mehanizmov drugega doma parlamenta.

Kje so zdaj tisti, ki bi morali to narediti?

Zasedeni so z IS, begunci in težavami, ki so morda večje kot Bosna in Hercegovina …

Kje pa so bili zadnjih 20 let?

Vedno so mislili, da bo to rešil nekdo drug, od znotraj, a če nekoga vežete z nekimi mehanizmi, iz njih ne more izstopiti. Pravzaprav imajo vsi zvezane roke, mednarodna skupnost, država Bosna in Hercegovina ter njeni voditelji.

Kaj je torej treba narediti?

Edini izhod je, da se tisti, ki so ustvarili daytonski sporazum, usedejo in rečejo: Zdaj gremo naprej, vojne je konec, država ne deluje. Evropa mora sprejeti Bosno in Hercegovino, ta pa mora poskrbeti, da bo združljiva z državami Evropske unije. Bosna in Hercegovina mora začeti delovati kot država, kajti tam so tudi tisti, ki bi Bosno in Hercegovino radi razbili. Če bi Hrvate z delom države dobila Hrvaška, Srbe pa z drugim delom Srbija, bi ostala islamska državica v sovražnem okolju, ki bi se lahko obdržala samo ob pomoči fundamentalističnih islamističnih režimov. Tega si ne želi nihče.