Sreda, 23. 3. 2022, 19.48
2 leti, 8 mesecev
Umrla je nekdanja ameriška sekretarka Madeleine Albright
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,30
10
Albrightova je bila osrednja osebnost v administraciji predsednika Billa Clintona.
Umrla je Madeleine Albright, prva ameriška državna sekretarka, ki je pomagala usmerjati zahodno zunanjo politiko po hladni vojni. Stara je bila 84 let, poroča CNN. Albrightova, ki je umrla za rakom, je bila prva ženska na tem položaju v ameriški vladi in ena najvplivnejših državnic svoje generacije.
Umrla je obkrožena z družino in prijatelji, je sporočila njena družina, ki jo je opisala kot "ljubečo mater, babico, sestro in prijateljico" ter "neutrudno zagovornico demokracije in človekovih pravic", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruska invazija na Ukrajino je "zgodovinska napaka"
V članku New York Timesa, ki je bil napisan prejšnji mesec tik pred rusko invazijo na Ukrajino, je Albrightova trdila, da bi ruski voditelj Vladimir Putin z invazijo na Ukrajino naredil "zgodovinsko napako". "Namesto da bi utirala pot Rusije k veličini, bi invazija Ukrajine zagotovila sramoto gospoda Putina, tako da bi njegovo državo pustila diplomatsko izolirano, gospodarsko pohabljeno in strateško ranljivo pred močnejšim, bolj enotnim zahodnim zavezništvom," je zapisala Albrightova.
Po srednji šoli ji je štipendija omogočila študij političnih ved na zasebni ženski univerzi Wellesley v Massachusettsu. Študij je nadaljevala na univerzah Georgetown in Columbia. Konec šestdesetih let se je z družino preselila v Washington, kjer se je prvič neposredno vključila v politiko.
Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton je Albrightovi leta 1993 ponudil mesto veleposlanice pri Združenih narodih. Po zmagi v drugem mandatu pa jo je leta 1997 imenoval za državno sekretarko. Po soglasni podpori v senatu je Albrightova postala 64. oseba in prva ženska na tem položaju.
V času svojega mandata se je Albrightova zavzemala za večji vpliv zveze Nato, si prizadevala za posredovanje zavezništva na Balkanu, da bi ustavili genocid in etnično čiščenje, si prizadevala za zmanjšanje širjenja jedrskega orožja ter se zavzemala za človekove pravice in demokracijo po vsem svetu.
"Včasih je bil edini način, da je ženska lahko zares izrazila svoje zunanjepolitično mnenje, ta, da se je poročila z diplomatom in nato polila čaj v naročje žaljivega veleposlanika," je nekoč dejala Albrightova. "Danes so ženske vključene v vse vidike svetovnih zadev," je dejala.
Albrightova je med drugim slovela tudi po svoji ljubezni do brošk, s katerimi je ves čas svoje diplomatske in politične kariere krasila svoje kostime.
Po odhodu s položaja je še naprej vodila ustanove, javno nastopala in politično zagovarjala svoje interese. Leta 2018 je izdala knjigo Fašizem: opozorilo, v kateri je opozorila na naraščanje avtoritarizma po svetu.
10