Umrl ameriški pesnik srbskega rodu in Pulitzerjev nagrajenec

We are deeply sorry to learn that Charles Simic died yesterday at the age of 84. Our thoughts are with his family and friends.

'Simic’s writing comes dancing out on the balls of its feet, colloquially fit as a fiddle, a sparring partner for the world.’ Seamus Heaney pic.twitter.com/EJcnonO0nG

— Faber Books (@FaberBooks) January 10, 2023

Simic se je rodil leta 1938 v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je morala družina zaradi bombardiranja mesta večkrat zapustiti svoj dom, dokončno pa ga je zapustila leta 1954, ko se je preselila v ZDA. Diplomiral je na Univerzi v New Yorku in nato več kot 30 let poučeval angleški jezik in kreativno pisanje na Univerzi v New Hampshiru. Bil je tudi urednik za poezijo pri reviji The Paris Review.

Kot avtor se je uveljavil v začetku in sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja s svojim literarnim minimalizmom. Vzor so mu bili Emily Dickinson, Pablo Neruda in Fats Waller. Sam je nekoč izjavil, da se "besede ljubijo na strani kot muhe v poletni vročini in pesnik je le zmeden gledalec".

Njegovo delo je vedno deležno pohvale kritikov 

Čeprav se je njegova priljubljenost morda najbolj povečala v zadnjih desetletjih, je bilo njegovo delo vedno deležno pohvale kritikov. Victor Contoski je v Chicago Review njegovo poezijo uvrstil med najbolj izvirno našega časa, poezijo, ki je "pretresljivo močna v svojih konceptih, podobah in jeziku".

Peter Stitt pa je za revijo Georgia Review presodil: "Dejstvo, da je Simic v svojih prvih 11 letih preživel drugo svetovno vojno kot prebivalec Vzhodne Evrope, ga je naredilo za pisca, ki je odšel od doma, na še posebej globok način ... Je eden od najmodrejših pesnikov svoje generacije in eden od najboljših."

Prve pesmi je objavil, ko je bil star 21 let 

Prve pesmi je Simic objavil leta 1959, ko je bil star 21 let. Njegovi prvi pesniški zbirki What the Grass Says, ki je izšla leta 1967, je nato skoraj vsako leto sledila nova. Skupaj z izvirno poezijo in prevodi jugoslovanskih pesnikov je nato kmalu vzbudil zanimanje kritikov, piše na spletni strani Poetry Foundation. Kot še piše na portalu, je Simic prepoznaven po svojem pesniškem slogu, ki se je skozi vso njegovo kariero le malo spreminjal.

Bil je tudi esejist, poleg tega je prevedel dela francoskih, srbskih, makedonskih in slovenskih pesnikov, med njimi Tomaža Šalamuna in Vaska Pope. Leta 1992 je prevedel in uredil tudi antologijo srbske poezije.

Knjiga poezije v prozi The World Doesn't End mu je leta 1990 prinesla Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Prejel je še nekaj drugih nagrad in priznanj ter bil izvoljen za člana Ameriške akademije za umetnost in literaturo.

V slovenščini so njegove pesmi dosegljive v knjigah Izbrane pesmi v prevodu različnih prevajalcev ter Razgaljanje tišine v prevodu Tomaža Šalamuna. Leta 2016 je bil Simic gost festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju.

Trendi Pred sto leti se je rodil Karel Destovnik - Kajuh