Ukrajinski predsednik ne da svoje televizije

Ena izmed prvih potez novega ukrajinskega predsednika Petra Porošenka je bila, da je zamenjal člane nacionalnega sveta za radio in televizijo. V državi v vojnem stanju je pač pomembno imeti televizijo v svojih rokah.

Toda Petro Porošenko ne le, da krepi vpliv na nacionalni televiziji, ima tudi čisto svojo televizijsko postajo Kanal 5. Ta je v času protestov odigrala vidno vlogo, zdaj pa je trn v peti predsednika. Svetovalci so mu namreč predlagali, naj televizijo proda, saj bi mu kdo lahko očital vplivanje na medije.

Kdo je lastnik, novinarju ni pomembno Toda Porošenko bi televizijo rad obdržal.

"Dokler lastnik ne vpliva na delo novinarjev, mi je res vseeno, čigava je televizija," je za časnik DW dejal vodilni novinar te televizije Vitalij Hajdukevič. Kot pravi, nanj ne v času volitev ne po njih nihče ni izvajal pritiska, niti ni na njihovo delo vplivalo to, da je bil nekdanji voditelj na Kanalu 5 Svjatoslav Zegolko, zdajšnji predsednikov tiskovni predstavnik.

Vedno opozicijska televizija Porošenko seveda ni prvi svetovni voditelj, ki ima v lasti televizijo, je pa prvi ukrajinski predsednik s takšno lastnino. Televizijo Kanal 5 je ustanovil leta 2003 in tedaj je bila to prva ukrajinska novičarska televizija.

Pomembno vlogo je odigrala tako v oranžni revoluciji leta 2004 kot v preteklih majdanskih protestih. Seveda o dogodkih niso poročali popolnoma nevtralno, bili so na strani opozicije. Posledica tega je, da so recimo na Krimu takoj, ko so polotok zasedli Rusi, spremljanje Kanala 5 ukinili. Prav tako ga ni mogoče videti v vzhodni Ukrajini, kjer ozemlje nadzirajo proruski separatisti.

Kanal 5 sicer nima velikega deleža gledanosti, le okoli deset odstotkov, toda novice na tej televiziji v glavnem spremljajo poslovneži in ljudje, ki jih zanima politika, tako da je njihov vpliv relativno velik. Milijarder se je odpovedal tovarni, ki mu je prinesla bajno bogastvo Po ukrajinskih zakonih predsednik ne sme delovati v poslovnem svetu, zato se je Petro Porošenko že odpovedal lastništvu tovarne sladkarij Roshen, s katero je obogatel.

Njegovo premoženje je revija Forbes ocenila na 1,3 milijarde dolarjev (okoli 950 milijonov evrov). Poleg tega je lastnik še nekaj tovarn avtomobilov, avtobusov in ladjedelnice. Vse to bo zdaj prodal investicijskim skladom. Posebej pa je poudaril, da je tudi lastnik Kanala 5, ki pa ga ne namerava prodati.

Pozivi k prodaji "Če že prodaja svojo lastnino, bi bila televizijska postaja po mojem mnenju prva, ki bi jo moral prodati," je za revijo Time dejala Dunja Mijatović, zadolžena za področje medijske svobode pri OVSE (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi): "Menim, da izvoljeni politiki nikakor ne bi smeli imeti v lasti medijev, pa naj bo to v Ukrajini, Italiji ali kje drugje. Prehitro jih namreč lahko začnejo izrabljati za politične cilje."

Porošenko se za zmago na volitvah lahko zahvali prav svoji televizijski postaji. Po analizi portala Telekritika so v času predvolilne tekme na Kanalu 5 trikrat več poročali o Porošenku kot o njegovi nasprotnici Juliji Timošenko.

Porošenko torej natančno ve, zakaj noče prodati televizije, separatisti pa vedo, zakaj je Kanal 5 na proruskih ozemljih prepovedan. Po njihovem mnenju so na tej televiziji namreč same laži.