Ukrajinski oligarhi se bojijo za svoje milijarde

Po propadu Sovjetske zveze se je v Ukrajini, podobno kot v Rusiji, peščica ljudi dokopala do ogromnega bogastva. Oligarhi so do njega prišli z nakupom poceni državnega premoženja, pri tem jim je pomagala peščica politikov in birokratov. V Rusiji je Vladimir Putin oligarhom, ko je leta 2000 prišel na oblast, dal možnost, da zadržijo svoje bogastvo, če se ne bodo vpletali v politiko. V Kijevu (še) ni bilo politika, ki bi naredil podobno potezo.

Ukrajinski oligarhi so močno vpleteni v politiko. Številni med njimi so ali so bili člani parlamenta. Ti milijarderji imajo v lasti tudi večino ukrajinskih medijev, ki poročajo v korist njihovih interesov. Sistem obojestranske koristi med poslovneži in politiki je najbolj blestel pod Viktorjem Janukovičem, ki je utrdil moč, ko je leta 2010 postal predsednik.

Prelivanje krvi ni dobro za posle oligarhov Ulični protesti proti Janukoviču so pretresli udobni svet oligarhov iz kroga blizu zdaj nekdanjega ukrajinskega predsednika. Še huje za oligarhe – škodili so jim finančno. Gospodarstvo se je tako rekoč ustavilo, tuji posojilodajalci pa so vse bolj nervozni. Ukrajinski oligarhi so vse bolj zaskrbljeni – prelivanje krvi in politična nestabilnost nista dobra za njihove posle. Oligarhi želijo državo, v kateri njihovo bajno bogastvo ne bo odvisno od morebitnih političnih sprememb, kar pomeni, da želijo jasna pravila igre.

Dlje kot so trajali protesti, manjša je bila podpora oligarhov Janukoviču. Bogastvo, ki so ga v času Janukoviča nagrmadili ali povečali, je ogroženo; soočeni so s padajočimi kreditnimi ocenami in možnostjo izgube dostopa do zahodnih trgov. Dogovor o približevanju z EU, ki ga Janukovič zaradi pritiska Moskve ni podpisal, bi oligarhom zagotovil boljši dostop do evropskega trga, s tem pa bi dobili večjo stabilnost. Z mislimi pri svojih dolgoročnih finančnih interesih so Janukoviču obrnili hrbet.

Najbogatejši Ukrajinec podprl proteste Najbogatejši in najvplivnejši med oligarhi je Rinat Ahmetov. Ko se je zdelo, da se je Janukovič dokončno odločil, da bo s protestniki obračunal nasilno, se je oglasil Ahmetov. Eno njegovih redkih javnih sporočil je bilo jasno – dogovorite se: "Politična kriza se lahko konča le z miroljubnimi sredstvi." Učinek je bil hiter; le nekaj dni pozneje je Janukovič odstavil nepriljubljenega premierja in pristal na pomilostitev zaprtih demonstrantov.

Ahmetov ima po oceni Forbesa pod palcem 15,4 milijarde dolarjev premoženja. V lasti ima skoraj polovico jeklarskih, rudarskih, premogovniških in električnih poslov v državi ter razkošno stanovanje v Londonu, eno najdražjih na svetu. Zanj je odštel 137 milijonov funtov (165 milijonov evrov).

Financiral Janukoviča Financiral je Janukovičevo predsedniško kampanjo leta 2010. S predsednikom se je pogosto slikal na 400 milijonov dolarjev vrednem nogometnem stadionu, ki ga je zgradil za svoj klub Šahtar Doneck. Ahmetov je v parlament prišel leta 2006 kot član Janukovičeve Stranke regij. Leta 2005 je pobegnil v Monako, ker se je bal, da bo vlada Julije Timošenko proti njemu vložila kriminalno obtožnico, vrnil pa se je, ko je ta obljubila, da obtožnice ne bo.

Stari gardi oligarhov je šla v nos "družina", skupina poslovnežev okoli Janukoviča, ki ji je od leta 2010 naprej podelil ugodne pogodbe in je bolj naklonjena sodelovanju z Rusijo. Med njimi je Janukovičev sin Oleksandr, zobozdravnik po izobrazbi, ki je eden od 100 najbogatejših Ukrajincev. Nabral naj bi si 370, po drugih ocenah celo 500 milijonov dolarjev bogastva in ga delno skril v Švico.

Timošenkova zanika veliko premoženje Številni med ukrajinske oligarhe uvrščajo tudi Julijo Timošenko. Ravno njeno bogastvo je tisto, zaradi česar ji številni ne zaupajo. Oba njena premierska mandata (med letom 2005 in 2007 ter leta 2010) sta poleg sporov z nekdanjim soborcem med oranžno revolucijo Viktorjem Juščenkom zaznamovala padajoče gospodarstvo in obtožbe o korupciji. Sama svoje domnevno bogastvo zanika.

Dober kandidat za zamenjavo Janukoviča bi bil za oligarhe nekdanji zunanji minister Petro Porošenko, tudi sam oligarh. Porošenko, ustanovitelj največjega ukrajinskega pridelovalca čokolade Roshen (od tod njegov naziv kralj čokolade) in nekdanji gospodarski minister, je med oranžno revolucijo podprl Juščenka, nato pa se pridružil Janukoviču. Danes sedi v parlamentu kot neodvisni poslanec in se je močno zavzel za protestnike, njegov 28-letni sin pa se jim je pridružil.

Od roparskega barona do filantropa Najglasnejši Janukovičev kritik med ukrajinskimi oligarhi je Viktor Pinčuk. Zet nekdanjega predsednika Leonida Kučme je jeklarski magnat, ki nadzira večino medijev v državi. Drugi najbogatejši Ukrajinec je v zadnjem času zašel v dobrodelne vode in se skuša uveljaviti v vlogi človeka, ki bo Ukrajino približal Zahodu. Še pred desetletjem je veljal za roparskega barona, ki si je s pomočjo osebnih poznanstev nagrabil bogastvo. Med oranžno revolucijo je podprl Janukoviča, zmagovalec revolucije Juščenko pa mu je zadal hud udarec; nazaj je nacionaliziral tovarno, ki jo je kupil Pinčuk, in za precej višjo ceno prodal tujcem. Za preostanek premoženja se je moral boriti, kar mu je uspelo. Forbes njegovo premoženje ocenjuje na 3,8 milijarde dolarjev.

Ni lahkega izhoda iz krize Med oligarhe, ki so vplivali in še lahko vplivajo na dogajanje v ukrajinski politiki, spada Andrij Kljujev, multimilijonar z dolgo kariero v ukrajinski vladi, hitro rastočim bogastvom in domnevno tesnimi vezmi z Janukovičevo družino. Janukoviča je podpiral tudi Dmitro Firtaš. Energetski tajkun je najpomembnejši človek v ukrajinski plinski industriji in sovražen do Timošenkove. Čeprav naj bi bil "naravni zaveznik" Janukoviča, naj bi imel vezi s stranko Vladimirja Klička UDAR, kar pa ta zanika.

Za oligarhe lahkega izhoda iz krize, ki kljub pobegu Janukoviča še zdaleč ni končana, ni. Ena od največjih težav za oligarhe je vezanost ukrajinske valute griva na dolar, ki je po mnenju številnih precenjena in je cokla gospodarskemu razvoju države. V zadnjih nekaj dneh se je njena vrednost glede na dolar in evro znižala za več kot za deset odstotkov, najbolj ob odstavitvi Janukoviča, kar močno skrbi milijarderje.