Ukrajinci priznali, kaj so storili Rusom, in namignili, da ni bilo zadnjič

Pomembnejši poudarki dneva:

14.49 Nobelova fundacija preklicala povabilo ruskemu veleposlaniku
12.01 Ukrajina prevzela odgovornost za napad na Pskov, izvedli naj bi ga z ruskega ozemlja
10.04 Vojaške vaje koalicije pod taktirko Rusije na Natovi meji
7.59 Rusija trdi, da je preprečila napad na krimski most
7.23 Politično motiviran okruten napad na otroka v Nemčiji

14.49 Nobelova fundacija preklicala povabilo ruskemu veleposlaniku

Nobelova fundacija je po kritikah preklicala povabilo ruskemu in beloruskemu veleposlaniku na banket ob podelitvi Nobelovih nagrad v Stockholmu 10. decembra. Med tistimi, ki so izrazili nestrinjanje s povabilom, je bil v petek tudi švedski premier Ulf Kristersson.

Leta 2022 se je Nobelova fundacija, ki na dogodku vsako leto podeli Nobelove nagrade, odločila, da ruskega in beloruskega veleposlanika na prireditev zaradi ruske invazije na Ukrajino ne povabi. V četrtek pa so iz fundacije sporočili, da bodo kot vsa leta poprej na prireditev povabili veleposlanike vseh držav, ki so zastopane na Švedskem.

To je sprožilo ogorčen odziv več uglednih švedskih politikov, vključno z voditelji nekaterih strank. Odločitev fundacije so obsodili in sporočili, da bodo zaradi povabila veleposlaniku Rusije bojkotirali sprejem.

"Pomembno in prav je, da z vrednotami in sporočilom, za katerim stoji Nobelova nagrada, naslovimo najširšo javnost," so danes sporočili iz fundacije in dodali, da so kritike popolnoma zasenčile njihov namen.

"Odločili smo se, da v zvezi z vabili na prireditev naredimo podobno kot lani. Na prireditev tako niso vabljeni veleposlaniki Rusije, Belorusije in Irana," so zapisali v sporočilu za javnost. Iranski veleposlanik na prireditev ni vabljen zaradi nasilnega zatiranja protestov v Iranu.

12.01 Ukrajina prevzela odgovornost za napad na Pskov, izvedli naj bi ga z ruskega ozemlja

Kirilo Budanov je v petek na družbenih omrežjih sporočil, da so brezpilotniki, ki so bili uporabljeni v napadu na letališče v Pskovu, 70 kilometrov vzhodno od ruske meje z Estonijo, vzleteli z ruskega ozemlja.

"V napadu smo zadeli štiri ruska vojaška transportna letala IL-76. Dve letali sta popolnoma uničeni, dve pa resno poškodovani," je dodal in zatrdil, da je uničena letala uporabljalo rusko obrambno ministrstvo, z njimi pa prevažalo vojaški tovor in vojake.

Russian media publish a video of burning Il-76 aircrafts on Pskov airfield. pic.twitter.com/dSl7qbUFnY

— Anton Gerashchenko (@Gerashchenko_en) August 29, 2023

To je prvič, da so v Kijevu priznali, da njihovi pripadniki delujejo na ozemlju Rusije, od koder so v zadnjem času poročali o več napadih z droni ter domnevnih sabotažah.

Ukrajina naj bi nedavno napadla tudi vojaško letališče na polotoku Krim, ki si ga je Moskva priključila leta 2014, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V Moskvi so sicer ta teden sporočili, da ruski vojaški strokovnjaki ugotavljajo, od kod vzletajo ukrajinski brezpilotniki.

10.04 Vojaške vaje koalicije pod taktirko Rusije na Natovi meji

Organizacija Dogovora o skupni varnosti, vojaško zavezništvo več držav, ki so bile del nekdanje Sovjetske zveze, je v Belorusijo na vojaške vaje, ki so se začele v petek, poslala več kot dva tisoč vojakov.

V vajah, ki potekajo v treh zahodnih regijah Belorusije, torej v bližini beloruske meje s Poljsko in Litvo, ki sta članici zveze Nato, sodelujejo pripadniki oboroženih sil Rusije, Belorusije, Kazahstana, Kirgizije in Tadžikistana. Armenija, ki je prav tako del koalicije, pa svojih vojakov zaradi zaostrenih odnosov z Rusijo tokrat ni poslala na vajo. 

7.59 Rusija trdi, da je preprečila napad na krimski most

Rusija je sporočila, da je ponoči uničila tri podvodne drone, s katerimi je želela ukrajinska stran napasti most na polotok Krim.

Kot je zjutraj na Telegramu sporočilo rusko obrambno ministrstvo, so davi okoli 2. ure v Črnem morju uničili en podvodni dron, katerega tarča je bil most na Krim, pred tem pa so v petek uničili še dve taki plovili brez posadke.

Rusija si je ukrajinski polotok Krim nezakonito priključila leta 2014, nato pa ga je leta 2018 z ruskim ozemljem povezala z 18 kilometrov dolgim cestnim in železniškim mostom.

Krimski most je v preteklosti že bil tarča napadov, ti pa so v zadnjih mesecih vse pogostejši. Prejšnji mesec so krimske oblasti sporočile, da so ruske sile nad mostom sestrelile tri ukrajinske rakete, medtem ko je bil v julijskem napadu poškodovan cestni del mostu. Foto: Guliverimage

7.23 Politično motiviran okruten napad na otroka v Nemčiji

V nemškem mestu Einbeck je odrasel moški, šlo naj bi za Rusa oziroma rusko govorečega Nemca, z mostu vrgel in hudo poškodoval desetletnega dečka iz skupine ukrajinskih otrok. Po navedbah tožilstva v Göttingenu je bil napad na otroka politično motiviran, saj je moški pred okrutnim napadom skupino pozval, naj prenehajo govoriti ukrajinski jezik in govorijo rusko. 

Most, kjer se je zgodil napad na otroka:

Napadalec, ki ga nemške oblasti še vedno iščejo, je otrokom, ki so se zadrževali v bližini mostu v Einbecku, po pritoževanju zaradi uporabe ukrajinščine še zabrusil, da je vojno začela Ukrajina. Moški, ki je po navedbah nemškega časnika Die Welt star med 40 in 45 leti, je sicer govoril rusko.

Po verbalnem napadu se je moški po poročanju časnika nato zapodil v skupino otrok. Najprej je za lase povlekel deklico, nato pa je zgrabil desetletnega dečka in ga vrgel čez ograjo mostu. Deček je najprej pristal na jeklenih tramovih pod mostom, nato pa je padel v kanal. Napadalec je nato za njim vrgel še steklenico in ga zadel v ramo. Deček je padec preživel, utrpel pa je poškodbe glave in leve noge. 

Napad na otroka se je sicer zgodil že 26. avgusta, nemški mediji pa so o dogodku poročali v petek.