Papež bi posredoval v vojnih konfliktih #vŽivo

15.53 Merz v bundestagu zagotovil nadaljnjo podporo Ukrajini

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem prvem nagovoru v nemškem parlamentu po prevzemu položaja danes zagotovil nadaljnjo podporo Ukrajini, ob tem pa poudaril, da Nemčija ni vpletena v vojno in tudi ne bo. Opozoril je še na razmere v Gazi, kritiziral migracijsko politiko svojih predhodnikov in se zavzel za zagon nemškega gospodarstva.

"Nekaj je jasno: nismo in ne bomo sodelovali v vojni," je Merz povedal glede konflikta v Ukrajini. Ob tem je opozoril, da Nemčija v vojno ni vpletena, vendar ni niti nevtralni posrednik, Ukrajini pa je zagotovil brezpogojno podporo.

"V Ukrajini ni na kocki nič manj kot mirovni red celotne celine," je dodal. Prepričan je, da mora sedaj Evropa stopiti skupaj bolj kot kdaj koli prej, v ta namen pa bo Nemčija sprejela pobude za oživitev evropske ideje o svobodi in miru.

Pri tem pa je nujno, da se Zahod ne razdvoji, je dodal Merz. Zato si je treba glede Ukrajine in pri doseganju miru po njegovem prizadevati za enotnost z ZDA.

Kancler je spregovoril tudi o vojni v Gazi, pri čemer je v skladu z dosedanjimi stališči Nemčije ponovil, da stojijo na strani Izraela. To pa vključuje tudi prizadevanja vlade za prekinitev ognja, izpustitev talcev in mir v regiji. Od izraelske vlade sicer pričakuje ustrezno humanitarno oskrbo ljudi v Gazi.

"To je humanitarna obveznost vseh strani ... in poudarjam, na vseh straneh je, da se lakota v regiji čim prej prepreči," je povedal Merz.

V svojem nagovoru je še napovedal okrepitev deportacij iz države in bil kritičen do migrantske politike svojih predhodnikov, Olafa Scholza in Angele Merkel.

Prepričan je, da je bilo v preteklih letih preveč neurejenega priseljevanja in premalo priseljevanja kvalificirane delovne sile. Zato nameravajo to omejiti z okrepitvijo nadzora na meji, ki ga nemška policija že izvaja, in večjim številom zavrnitev.

Glede gospodarstva pa je Merz izrazil prepričanje, da lahko Nemčija znova postane lokomotiva gospodarske rasti. Ob tem je obljubil davčne olajšave, naložbe v infrastrukturo in zmanjšanje birokracije.

14.13 Trump dopušča možnost odhoda v Turčijo, če bo tam tudi Putin

Ameriški predsednik Donald Trump je danes omenil, da obstaja možnost, da bo odpotoval v Turčijo na pogovore o Ukrajini, če se jih bo udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Ne vem, ali bi on (Putin) prišel tja, če mene ne bi bilo," je Trump dejal novinarjem na letalu Air Force One na poti iz Savdske Arabije v Katar. "Vem, da bi si želel, da bi bil tam. Ta možnost obstaja," je dodal.

Če bi lahko končali vojno, bi razmislil o tem, je glede udeležbe na pogovorih v Istanbulu še dejal ameriški predsednik, ki ima sicer v četrtek na programu že obisk v Združenih arabskih emiratih, tretji in zadnji postaji zalivske turneje. V Turčijo bo odpotovala delegacija pod vodstvom ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia.

Turčija bo predvidoma v četrtek gostila neposredna pogajanja med Ukrajino in Rusijo, pri čemer še vedno ni jasno, kdo bo na pogovorih zastopal Rusijo. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov namreč tudi danes ni povedal, kdo bo odpotoval v Istanbul. Kijev si sicer želi srečanja med predsednikoma držav.

Neposredne pogovore med stranema je v nedeljo predlagal Putin, potem ko sta ga tako Kijev kot Evropa pozvala, naj privoli v 30-dnevno brezpogojno prekinitev ognja. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odzivu sporočil, da bo v četrtek v Turčiji, kjer pričakuje tudi Putina. Če ruskega predsednika ne bo na pogovorih, bo to po mnenju Kijeva znak, da Moskva ni pripravljena končati vojne.

Zelenski je tudi dejal, da bi prisotnost Trumpa lahko spodbudila Putina k udeležbi na pogovorih.

12.50 Papež bi posredoval v vojnih konfliktih

Novi papež Leon XIV. je v svojem prvem pomembnem javnem govoru poudaril, da je Sveti sedež pripravljen za aktivno vlogo v mirovnih prizadevanjih. Papež je obsodil nasilje po vsem svetu – od Svete dežele, Ukrajine, Libanona in Sirije do Tigraja in Kavkaza. V nagovoru je zbranim zatrdil: "Dajem svojo besedo, da bom storil vse, da bi prevladal mir." Vernike je pozval k molitvi za končanje nasilja in k iskanju dostojanstva preko miru.

Papež je voditeljem držav poslal neposreden poziv: "Srečajmo se, pogovarjajmo se, pogajajmo se!" Poudaril je, da si narodi sveta želijo miru, in izrazil pripravljenost Vatikana, da sodeluje pri približevanju sprtih strani in vračanju upanja.

Tradicionalna vloga Vatikana kot nevtralnega posrednika med vojskujočimi se stranmi se z novim papežem očitno krepi. Papež je jasno nakazal, da bo mirovna diplomacija ena od osrednjih prioritet njegovega pontifikata, še posebej v času številnih vojaških konfliktov po svetu.

12.40 Putin o novih sankcijah: Idioti, ki škodujejo sami sebi

Ruski predsednik Vladimir Putin je na srečanju Poslovna Rusija komentiral nove sankcije, ki jih Evropska unija načrtuje proti Rusiji. Ob tem je ostro napadel evropske voditelje, ki kljub lastni gospodarski škodi še naprej izvajajo pritiske na Rusijo. 

Putin je bil v svojem nagovoru izjemno neposreden in je uporabil tudi žaljive izraze. O Zahodnih voditeljih, ki vztrajajo pri uvedbi novih sankcij, je dejal: "Idioti. Oprostite za izraz. A kaj drugega lahko rečem?" S tem je izrazil prepričanje, da Zahod deluje neracionalno, saj s sankcijami po njegovem mnenju bolj kot Rusiji škoduje samemu sebi.

Putin je poudaril, da vodilna svetovna gospodarstva, vključno z evropskimi državami, drsijo v recesijo zaradi političnih odločitev, ki naj bi bile usmerjene proti Rusiji. Po njegovem mnenju je to cena, ki jo Zahod plačuje za poskus škodovanja Rusiji – vendar brez uspeha.

Izjava sledi novicam, da EU razpravlja o 17. svežnju sankcij proti Rusiji, ki naj bi zajemal dodatne posameznike in podjetja, povezane z rusko vojaškoindustrijskim kompleksom. Putin pa vztraja, da se Rusija kljub pritiskom ne bo uklonila.

10.15 Bo Evropa vendarle držala besedo in ukrepala? To je znano.

Evropska unija je odobrila že 17. paket sankcij proti Rusiji kot odziv na vojno v Ukrajini in nadaljnje destabilizacijske aktivnosti Kremlja, poroča Kyiv Independent. Po besedah visokega uradnika EU ukrepi vključujejo skoraj 200 ladij, ki naj bi bile del tako imenovane ruske sence flote – strukture, ki omogoča zaobidenje sankcij s tihotapskimi prevozi surovin.

Novi sveženj ukrepov zajema sankcije proti 30 podjetjem, ki so neposredno vključena v izogibanje že obstoječim omejitvam. Poleg tega EU uvaja sankcije proti 75 subjektom in posameznikom, ki so povezani z ruskim vojaškoindustrijskim kompleksom ter z drugimi dejavnostmi, ki prispevajo k destabilizaciji regije.

Paket uvaja tudi pravno podlago za ukrepanje proti hibridnim operacijam Rusije. To vključuje možnosti za sankcioniranje propagandnih kanalov ter oseb in plovil, vpletenih v sabotaže ključne infrastrukture, kot so podvodni kabli, letališča in strežniški sistemi.

Po navedbah uradnika EU se Unija ne osredotoča več le na tradicionalne sektorske in individualne sankcije. Aktivneje uporablja tudi nove vrste omejitev, s katerimi želi Rusiji preprečiti možnosti zaobidenja in jo neposredno prizadeti na področjih, kjer predstavlja varnostno grožnjo.

Cilj ukrepov je dodatno omejiti zmožnosti Rusije za financiranje vojne ter okrepiti politični in gospodarski pritisk. EU želi s to strategijo zapreti pravne in logistične vrzeli, ki jih Rusija do zdaj izkorišča za ohranjanje vpliva in vojaške moči.

10.00 Obveščevalni viri opozarjajo na rusko vojaško mobilizacijo

Po podatkih ukrajinskih obveščevalnih virov se Rusija pripravlja na večjo vojaško ofenzivo v Ukrajini. Financial Times navaja, da Moskva premika svoje enote na ključne položaje vzdolž fronte, kar kaže na načrtovano zaostrovanje spopadov – kljub napovedanim pogovorom o premirju ta teden.

Rusija je zavrnila kakršnokoli prekinitev ognja, če bo Zahod še naprej pošiljal vojaško pomoč Ukrajini. Vzporedno z zavrnitvijo nadaljuje intenzivne kopenske spopade in napade na ukrajinsko infrastrukturo, tudi z dolgega dosega.

Ukrajinska vojska je poročala o kar 163 spopadih v zadnjih 24 urah. Po podatkih opazovalcev iz skupine DeepState so ruske sile napredovale pri Torecku in v okolici Pokrovska v regiji Doneck. Ukrajinski general Oleksandr Sirski trdi, da je ruska pomladna ofenziva že v teku.

Kijev ocenjuje, da si Rusija z ofenzivo prizadeva za osvojitev dodatnega ozemlja pred morebitnimi mirovnimi pogajanji. Namen teh vojaških pritiskov je utrditi svoje pogajalske položaje v nadaljnjih diplomatskih stikih z Zahodom in Ukrajino.

7.00 V Istanbul tudi Abramovič?

V zadnjih dneh so v Moskvi opazili ruskega milijarderja Romana Abramoviča, nekdanjega lastnika nogometnega kluba Chelsea in enega najprepoznavnejših ruskih oligarhov. Nekateri ruski mediji poročajo, da bi se Abramovič lahko pridružil uradni ruski delegaciji, ki naj bi odpotovala v Istanbul. 

Uradno iz Kremlja še ni bilo potrjeno, ali bo Abramovič dejansko del ruske pogajalske ekipe. Njegova prisotnost v prestolnici pa je sprožila številna ugibanja o morebitni diplomatski vlogi, ki bi jo lahko imel v prihodnjih dneh.

Russian oligarch Roman Abramovich has been spotted in the Kremlin. There have been reports that he will be one of the negotiators in Istanbul. https://t.co/J8IHFPCaCf pic.twitter.com/RMuB98KsOV

— Anton Gerashchenko (@Gerashchenko_en) May 13, 2025

6.00 Ruska delegacija prihaja v Istanbul

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je potrdil, da bo ruska delegacija v Istanbul prispela 15. maja, kjer naj bi potekali novi pogovori z ukrajinsko stranjo. Ob tem je izrazil pričakovanje, da se bodo pogovorov udeležili tudi predstavniki Ukrajine.

Kremelj še ni razkril uradne sestave delegacije, saj naj bi to storili šele, ko bo tako odločil predsednik Vladimir Putin. Tako ostaja nejasno, kdo točno bo zastopal Rusijo v morebitnih mirovnih pogajanjih.

Kljub pomanjkanju uradnih podatkov ameriški Washington Post navaja, da naj bi Rusijo zastopala zunanji minister Sergej Lavrov in Putinov svetovalec za zunanjo politiko Jurij Ušakov. Te informacije naj bi novinarji pridobili od nekdanjega visokega ruskega uradnika.

5.00 Zelenski: Le Putin lahko ustavi vojno, zato mora biti del pogajanj

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je včeraj zvečer v videoizjavi na omrežju X poudaril, da Rusija nadaljuje napade kljub pobudam za premirje. V napadu z dronom je bila znova poškodovana civilna energetska infrastruktura v Harkovu, kar po njegovih besedah kaže, da Rusija ostaja agresor.

Zelenski je izpostavil, da svet čaka ruski odziv na predlog o brezpogojnem premirju in neposrednih pogajanjih. Namesto diplomatskega koraka pa ruska stran odgovarja z novimi napadi, zato je – po njegovem mnenju – nujen dodaten pritisk mednarodne skupnosti.

Ukrajinski predsednik je potrdil, da ukrajinska delegacija aktivno pripravlja obisk v Turčiji. Hkrati je sporočil, da so danes vsem mednarodnim partnerjem predstavili jasna stališča Ukrajine glede nadaljnjih korakov in nujnosti pogovorov.

Zelenski tudi meni, da so pozivi k dolgoročnemu in brezpogojnemu premirju pomembni, a za dejanske rezultate morajo potekati pogajanja na najvišji ravni – neposredno z ruskim predsednikom. Ker v Rusiji po njegovem mnenju o vsem odloča Vladimir Putin, mora prav on sesti za pogajalsko mizo in končati vojno, ki jo je začel.

00.05 Kaja Kallas o možnosti srečanja med Zelenskim in Putinom

Visoka predstavnica EU Kaja Kallas je izrazila dvom, da se bo srečanje med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Turčiji ta teden sploh zgodilo. "Vprašanje je tudi, ali je Putin res pripravljen na srečanje in na resen dialog," je poudarila Kallas.

00.01 Po preteku ultimata Evrope: psi lajajo, karavana gre dalje

Včeraj zvečer je potekel evropski ultimat Rusiji. Zgodilo se ni nič. Le francoski predsednik Emmanuel Macron je včeraj v večernih urah napovedal, da nameravajo evropske države v prihodnjih dneh uvesti nove sankcije proti Rusiji – če seveda Moskva ne bo pristala na premirje v Ukrajini. V pogovoru za televizijo TF1 je tudi dejal, da je Francija pripravljena začeti razpravljati o nameščanju letal z jedrskim orožjem v Evropi.

Novice Zelenski: Pripravljen sem se srečati zgolj s Putinom

Novice Satelitski posnetki razkrivajo: Putin kopiči vojsko na meji z EU

Novice Zelenski: čudna tišina Moskve