Turisti nočejo v hrvaške hotele

Pred nekaj dnevi so v Splitu odprli prenovljeni hotel Park. V obnovo hotela, v katerem je bila leta 1943 podpisana kapitulacija Italije, so vložili deset milijonov evrov. Odprtja se je udeležila smetana Splita, tudi general Ante Gotovina in pevec Marko Perković Thompson.

Splitski hotel je že drugi veliki hotelski kompleks, ki so ga letos odprli na Hrvaškem. Pred dobrim mesecem so z enakim pompom odprli tudi hotelski resort Sv. Nikola na otoku pred Porečem. Tudi v tem primeru je šlo za veliko investicijo. Hrvaška se je namreč odločila, da se bo usmerila tudi v luksuzni turizem.

Zapuščeni nekoč luksuzni hoteli Čeprav je Hrvaška ena redkih držav, ki je lani zabeležila porast prihoda turistov, pa vlaganje v hotele na Hrvaškem še zdaleč ni stoodstotno zanesljiva naložba. Po ocenah raziskovalcev z reške univerze je na hrvaški obali okoli sto zapuščenih hotelskih kompleksov, ki propadajo. Njihove zgodbe so različne. Bodisi so bili uničeni v vojni bodisi so postali tarča novodobnih sumljivih investitorjev, ki jih nikoli niso obnovili.

Med njimi je verjetno najbolj slaven kompleks Haludovo Palace Hotel na Krku. Zgrajen je bil leta 1972, vanj pa je 45 milijonov dolarjev investiral Bob Guccione, ustanovitelj revije Penthouse. Nekoč je bil to hotel za petičneže, ki so se zbirali v igralnici, med stalnimi gosti je bil tudi Sadam Husein. Toda že leto po odprtju je hotel bankrotiral. Postal je last reškega Brodokomerca in bil odprt še dvajset let, nato je potonil skupaj s podjetjem.

Sumljive privatizacije in hoteli, uničeni v vojni Tako kot hotel Miramare v Crikvenici, ki je bil leta 1905 zgrajen kot dragulj art nouveauja z zdraviliščem, v katerem so se namakali slavni. Neprekinjeno je deloval do srede osemdesetih, ko so ga zaprli. Po osamosvojitvi so našli tujega investitorja, ki naj bi hotel obnovil, a leto dni po začetku del je investitor iz Avstrije skrivnostno izginil, hotel, ki stoji neposredno ob glavni plaži Crikvenice, pa je od tedaj zagrajen z gradbeno ograjo, prepuščen propadanju pa je postal zbirališče narkomanov. Bojijo se tudi, da se bo hotel preprosto porušil.

Zapuščen je tudi hotel Belvedere v Dubrovniku, ki je bil nemara eden bolj znanih hotelov v Jugoslaviji. Hotel s petimi zvezdicami je leta 1986, ko so ga odprli, veljal za modernega in luksuznega, pogled iz sob pa je bil naravnost spektakularen. Toda odprt je bil le šest let. Med vojno ga je uničilo topništvo JLA. Pozneje so ga sicer skušali prodati, a se novi lastniki niso mogli dogovoriti, kaj naj storijo s hotelom, tako da je šel lani uradno v stečaj.

Apartmaizacija hrvaškega turizma To je le nekaj primerov zapuščenih hotelskih kompleksov na hrvaški obali. A tudi še odprtim hotelom ne gre več tako dobro kot pred desetletjem ali dvema. Spremenile so se namreč navade turistov. Namesto v hotelih zdaj raje prenočujejo v zasebnih sobah, apartmajih, tudi vilah, kar je razumljivo: prvič je ceneje, drugič pa je povprečen hrvaški hotel star 45 let in v zadnjih šestih letih ni bil obnovljen.

Apartmaizacija hrvaškega turizma, kot imenujejo ta pojav, je značilna tudi za domače goste: kar 90 odstotkov hrvaških turistov je nastanjenih v zasebnih sobah. Tako je od vseh hrvaških turističnih nočitev le še 12,5 odstotka ustvarjenih v hotelih. Za primerjavo: v Sloveniji je v hotelih opravljenih 48,4 odstotka vseh turističnih nočitev.

Na prodaj 14 državnih hotelov Na Hrvaškem upada tudi število hotelskih postelj. Leta 1990 jih je bilo 142 tisoč, lani le še 113 tisoč. Zato ni čudno, da je hrvaško podjetje hoteli Cavtat iz skupine Liburnia Riviera Hoteli kupilo slovenske hotele Metropol, Barbara, Roža in Lucija, pa tudi 16 odstotkov družbe Istrabenz turizem.

Trenutno hrvaška država išče tuje investitorje za 14 državnih hotelov, od katerih jih je enajst tik pred stečajem. Večina teh hotelskih kompleksov je tudi v slabem stanju, ker v njih nihče ni investiral, sploh pa so daleč od zahtev sodobnih turistov.

Tako se bo tudi teh 14 hotelov kaj lahko pridružilo na stotine že zapuščenim hotelom na hrvaški obali.