Nemčija priznala genocid nad Armenci, Turčija besni

Simbolno resolucijo, v kateri je pokol nad Armenci opredeljen kot genocid, so pripravili poslanci vladajoče velike koalicije med socialdemokrati in krčanskimi demokrati kanclerke Angele Merkel ter nemški Zeleni. Merklova zaradi drugih obveznosti med glasovanjem ni bila prisotna v bundestagu.

Turčija je resolucijo označila za "prazno in neveljavno" ter za zgodovinsko napako. Ankara je v odziv na potezo Berlina na pogovor v domovino že poklicala turškega veleposlanika v Berlinu.

Poslanci prejemali grožnje

Zaradi resolucije se je Berlin znašel pod svojevrstnim pritiskom tudi zaradi tega, ker je Turčija članica zveze Nato in pomemben partner EU pri reševanju begunske krize.

Uradna Ankara je še pred sprejetjem resolucijo opozorila, da bi to lahko škodilo dvostranskim odnosom med državama. Kritike so izrekli tudi Turki, ki živijo v Nemčiji, nemški poslanci pa so prejeli številna grozilna elektronska pisma.

Poslabšani dvostranski odnosi

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in premier Binali Yildirim sta opozorila, da bo sprejem resolucije zagotovo škodil dvostranskim odnosom med Berlinom in Ankaro. Yildirim je zagotovil, da Turčija v primeru sprejema resolucije ne bo odstopila od dogovora z EU pri reševanju begunske krize.

Po drugi strani je armenski predsednik Serž Sarkisjan nemške poslance pozval, naj se ne pustijo ustrahovati in se ne uklonijo pritisku politikov iz drugih držav.

V resoluciji poleg priznanja genocida nad Armenci Nemčija, tedaj zaveznica Otomanskega cesarstva, priznava, da sama ni naredila nič za ustavitev pobojev.

Namestnik turškega premierja Numan Kurtulmus je resolucijo označil za "zgodovinsko napako" in napovedal odgovor Turčije na vseh ravneh. Zatrdil je, da je za Turčijo odločitev nemškega parlamenta nična in da sprejetje resolucije ni skladno s turško-nemškim prijateljstvom. "Resolucije je izkrivljena in neosnovana," je tvitnil.

Leta 1915 je v Otomanskem cesarstvu v pokolu in deportacijah umrlo od 800 tisoč do 1,5 milijona Armencev, pripadnikov krčanske manjšine. Številne žrtve so deportirali v puščavske predele, kjer so umrli od lakote, na tisoče pa jih je umrlo v pokolih.

Armenija si že več let prizadeva, da bi pokol Armencev v Otomanskem cesarstvu mednarodno priznali kot genocid, kar Turčija ostro zavrača ter vztraja, da je bilo število žrtev občutno nižje in da so v nemirnih časih razpadanja Otomanskega cesarstva umrli tudi številni Turki.

Genocid nad Armenci med 1. svetovno vojno je priznalo več kot 20 držav, med njimi Francija in Rusija, pa tudi papež Frančišek in Evropski parlament.

Na vlado smo naslovili vprašanje, kakšno je njeno uradno stališče do armenskega vprašanja. Njihov odgovor še pričakujemo.