Ponedeljek, 12. 5. 2014, 20.17
8 let, 7 mesecev
Trideset tisoč lobistov v Evropskem parlamentu
V bruseljski četrti, kjer domujeta Evropski parlament in Evropska komisija, je na tisoče pisarn svetovalnih podjetij, ki skrbno spremljajo dogajanje v evropskih institucijah ter poskušajo vplivati na odločitve. Lobiranje je v Bruslju panoga, ki obrača milijone evrov. Po podatkih organizacije Corporate Europe Observatory je v Bruslju okoli 30 tisoč lobistov. Poleg Washingtona je Bruselj brez dvoma lobistična prestolnica sveta.
Kot se spominja, so k njemu na začetku sklica parlamenta prišli lobisti predstavnikov Googla, evropske avtomobilske industrije in proizvajalcev plina iz skrilavcev: "Poskusili so izvedeti, od katerih poslancev si lahko obetajo podporo in sodelovanje. Kmalu so ugotovili, da nisem zanimiv, ker sem član odborov in pododborov, ki se ukvarjajo izključno z zunanjo in varnostno politiko."
Romana Jordan je sestanke z lobisti tudi organizirala: "Če sem pri delu potrebovala dodatna pojasnila ali podatke, sva z asistentko v moji pisarni organizirali sestanke s predstavniki industrije, okoljskih organizacij in regulatornih organov. Pri tem so mi lobisti olajšali delo, saj sem vedela, kje lahko dobim kakšen podatek, če sem ga potrebovala."
Tudi to ni nič nenavadnega. Dokler je vse pregledno in so lobisti pod nadzorom Evropskega urada za boj proti goljufijam, OLAF, je to normalen del evrobirokracije, pravijo v Bruslju. Seveda pa se zgodi, da kakšen poslanec ali celo komisar odstopi, ker mu očitajo nedovoljeno sestajanje z lobisti ali celo prejemanje podkupnin.
Čeprav je prejemanje podkupnine sprva zanikal, je dve leti pozneje dejanje priznal, za kazen bo dve leti in pol konce tedna preživljal v zaporu, prisodili so mu tudi 32.250 evrov denarne kazni in prepoved opravljanja javne funkcije. Poleg Thalerja so novinarji tedaj ujeli še avstrijskega, romunskega in španskega poslanca.
Veliko bolj odmeven pa je bil odstop komisarja za zdravje Johna Dallia, ki se je zapletel s tobačnimi lobisti. Ko je pred dvema letoma Evropska komisija sprejemala spremembe zakonodaje o kajenju, naj bi njegov pomočnik od švedskega proizvajalca snusa Swedish Match zahteval 60 milijonov evrov, da bi bila ta pri Skandinavcih priljubljena oblika tobaka v Evropi dovoljena. Dalli je zanikal, da bi karkoli vedel o podkupovanju, a predsednik komisije Barosso je bil neomajen – komisar je moral odstopiti.
Britanski časopis Observer je septembra lani objavil dokumente, iz katerih je razvidno, da je Philipu Morrisu z lobiranjem uspelo prestaviti glasovanje o tobačni direktivi v evropskem parlamentu, tako jo bodo sprejeli šele letos.
Posebna skupina bruseljskih lobistov so diplomati. Vse velike ambasade imajo zaposlene ljudi, katerih naloga je, da imajo stik z najmočnejšimi državnimi delegacijami v parlamentu. Lobirajo tako pri svojih poslancih, da ti glasujejo v skladu z nacionalnim interesom, kot tudi pri drugih, da bi glasovali tako, kot bi si želela posamezna država.
Lobirajo tudi države, ki niso članice EU. "Stikov z diplomatskimi predstavniki ne označujem za lobistične," meni Vajgl. "Diplomati niso lobisti, ampak uradni predstavniki svojih držav in vlad, seveda pa tudi oni obiskujejo poslance z namenom promocije interesov svojih držav."
V vsakem primeru se bo po volitvah začel nov sklic Evropskega parlamenta, z njim pa tudi nov maraton lobistov, ki bodo iskali nove zveze in naveze s poslanci.